Danes se je na pokopališču Dobrava odvil pomemben dogodek, ki je bil namenjen slovesni otvoritvi spominsko-informacijske table, posvečene vsem preminulim prostovoljnim in poklicnim gasilkam ter gasilcem mariborske gasilske regije. Slovesnega odprtja so se med drugim udeležili visoki predstavniki gasilske zveze, župan Saša Arsenovič, državna sekretarja Franc Kangler in Katja Koren, nadškof Alojzij Cvikl, ki je opravil tudi blagoslov, med gosti pa so bili tudi nekateri županski kandidati.
Spominska tabla kot trajni poklon generacijam gasilk in gasilcev
Pobudo za spominsko tablo gasilcem in gasilkam je nedavno podal mestni svetnik Milan Mikl, Mestna občina Maribor pa jo je skupaj s Pogrebnim podjetjem Maribor iz Skupine JHMB in predstavniki Gasilske zveze Maribor tudi uresničila.
Spominska tabla predstavlja trajni poklon generacijam gasilk in gasilcev, ki so s pogumom, požrtvovalnostjo in predanostjo služili ljudem, varovali življenja in premoženje ter pomagali v najtežjih trenutkih.
Župan o pomenu gasilcev za lokalno skupnost
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, se je uvodoma zahvalil vsem generacijam gasilcev, ki so reševali mesto pred velikimi požari v času, ko so prebivalci imeli kurišča, sveče, petrolejke in je prihajalo do pogostih požarov.
Kot je poudaril Arsenovič, so danes Gasilska zveza in prostovoljna gasilska društva člani širše civilne zaščite in se ne ukvarjajo samo z ognjem, ampak tudi z veliko drugimi dejavnostmi, pri čemer imajo neverjetno veliko znanja.
»Še vedno velja tisto, kar je povedal gospod Kocutar, da so lepilo družbe in da ima beseda tovarištvo tisti prvinski pomen, da znamo stopiti skupaj, ko je pomoč na kateremkoli področju potrebna. Še bolj me veseli zavedanje današnje skupnosti, da moramo reči hvala nazaj in vključevati nove generacije. Res hvala mnogim rodbinam in družinam, kjer to poslanstvo, tudi služba, gre iz roda v rod. Upam, da kot lokalna skupnost in kot država to prepoznavamo in damo dovolj občutka, da njihovo delo cenimo, da ne smemo takšnega kvariti.«
[[image_1_article_93715]]
Ob tem je Arsenovič izrazil podporo mariborskim projektom vezanih na gasilstvo, zato ga veseli, da se gradi izobraževalni center Pekre, za katerega upa, da bo čim prej končan. Pohvalil je tudi sodelovanje z Gasilsko zvezo in drugimi prostovoljnimi društvi, izpostavil pa predvsem medsebojno pomoč, tudi med občinami.
Maribor je imel dolžnost do gasilcev in gasilk
Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor iz Skupine JHMB in predsednica združenja ASCE, je izpostavila pomen in simboliko Parka spomina na pokopališču Dobrava, ki je bil odprt v času Evropske prestolnice kulture. Po besedah direktorice je park namenjen različnim spominom, zato se tudi spodobi, da so dobili preminule gasilke in gasilci svojo spominsko tablo.
»Glede na njihovo poslanstvo je gotovo nekaj, kar je okolje oziroma mesto Maribor dolžno dati ali predati tudi drugim generacijam. Kot predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč zmeraj predstavljamo pokopališča kot del kulturne dediščine mesta, ljudi in njihovih običajev skozi čas. Mislim, da je ravno ta spominska tabla, ki je prva v Sloveniji in bo, upam, dobila posnemovalce oziroma da se bodo table postavljale tudi v drugih mestih in regijah, namenjena prav temu, da počastimo spomin in ga ohranjamo ter negujemo tudi kot del naše kulturne dediščine.«
Kot je pojasnila direktorica, bo tabla sčasoma postala trajno spominsko obeležje, ki ga nameravajo v prihodnje nadgrajevati z digitalnimi vsebinami in zgodbami posameznikov. Ob tem je poudarila, da so odprtje spominske table umestili v oktober, mesec požarne varnosti, ter ga povezali z obdobjem pred 1. novembrom, ko se spominjamo pokojnih.
Pomisliti je treba na preminule in tudi aktivne gasilce
Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, se je v imenu vseh gasilcev zahvalil za slovesnost, s katero so danes sporočili širši slovenski gasilski javnosti, da so dolžni ohraniti spomin na pokojne, hkrati pa opozoril, da je njihova naloga tudi to, da dajo pravilni poudarek vsem živim gasilcem, ki so vpeti v intervencije širom po Sloveniji. Ob tem je dodal, da se vsak dan v Sloveniji zgodi najmanj 50 dogodkov, pri katerih sodelujejo tako poklicni kot tudi prostovoljni gasilci.
[[image_2_article_93715]]
Prav zato je danes izkoristil priložnost, da opozori na to, da gasilci zaradi svojega dela, ki ga opravljajo, sprejemajo tudi različne nevarnosti.
»Ta nevarnost se seveda potem odraža tudi na njihovem zdravju. Zato sem danes opozoril slovensko gasilsko javnost, naj pazi na svoje zdravje. Krovna gasilska organizacija bo naredila vse, da te gasilce seveda tudi čim bolj zaščitimo. V svetu je trend rakavih obolenj pri gasilcih v strmem porastu.«
Rakava obolenja so po besedah Cerkvenika bolezen, ki se pojavlja med gasilci vedno pogosteje, zato se bo Gasilska zveza Slovenije na državni ravni trudila, da bi to bolezen priznali tudi kot poklicno bolezen. Po statističnih podatkih Svetovne gasilske organizacije naj bi za rakom vsako leto zbolelo 3000 gasilcev na svetu, številke pa iz leta v leto naraščajo.
Gasilci z veseljem priskočijo na pomoč
Tudi Darko Hergamas, predsednik Gasilske zveze Maribor, ni skrival zadovoljstva nad slovesnim odprtjem spominske table. Za zvezo pod njegovim vodstvom je današnji dogodek še toliko bolj pomemben, saj to pomeni, da se prepozna njihov trud, ter da so ljudem na razpolago vsak dan, ne glede na uro.
Spominsko odprtje dojema kot znak spoštovanja do njihovega dela, hkrati pa je Hergamas poudaril, da tabla ni namenjena zgolj mariborskim gasilcem, temveč ima tudi širši pomen za ozaveščanje ljudi o pomembnosti njihovega dela. Čeprav so se ljudje navadili klicati gasilce tudi za intervencije, ki morda ne bi potrebovale njihove prisotnosti, pa Hergamas pojasni, da si štejejo v čast, da lahko priskočijo na pomoč in ljudem pomagajo, kadar je to mogoče.
[[image_3_article_93715]]
Ob koncu je predsednik Gasilske zveze pohvalil tudi sodelovanje z Gasilsko brigado Maribor.
»Smo res navezani eni na druge, eni brez drugih ne moremo. V naši regiji smo nekako vzor tudi vsem drugim v Sloveniji. Nikjer ni tako močne povezave med poklicnimi gasilci in prostovoljci, kot je v Mariboru,« je svoje misli strnil Hergamas.
