Danes je na Osrednji mariborski tržnici prvič potekal Dan buč, ki je namenjen predstavitvi pridelave buč in bučevk, izmenjavi strokovnega znanja ter promociji lokalno in sezonsko pridelane hrane. Dogodek, ki so ga pripravile Mestne nepremičnine iz skupine JHMB, ki upravljajo Mariborske tržnice, KGZS - Zavod Maribor in Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor, je bil organiziran z namenom, da obiskovalci spoznajo pridelovalce, njihovo delo, obenem pa opozoriti na pomen lokalne pridelave in neposrednega stika med pridelovalcem in kupcem.
Letošnja sezona je bila slabša od lanske
Boštjan Kristan, kmetijski svetovalec za področje zelenjadarstva na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor in pridelovalec buč velikank, je priznal, da je bila letošnja sezona zaradi vremenskih razmer zelo težka. Visoke temperature bučam ne prijajo, zato so bili pogoji za pridelavo buč, sploh pa buč velikank, letos neugodne.
»Pri gojiteljih buč velikank je bila letošnja sezona slabša od lanske. Lanska buča prvakinja je tehtala 679 kilogramov, letošnja pa »zgolj« 505 kilogramov. Tudi če gledamo iz kmetijskega stališča, bi rekel, da je na njivah bilo letos ravno zaradi teh visokih temperatur, manj buč kot običajno in manj kot bi si jih želeli.«
Na Štajerskem prednjači bučno olje
Po besedah Kristana je na štajerskem koncu pridelava buč zelo pomembna. Še najpogosteje se uporabijo za pridelavo bučnega olja, iz njih pa se lahko naredijo tudi izvrstne kulinarične jedi. Nekaj od teh je bilo danes na voljo tudi za degustacijo.
[[image_2_article_92811]]
Na ogled je bila postavljena tudi buča velikanka, okoli katere se je ustvarilo tudi mini tekmovanje, saj so lahko sleherni obiskovalci tržnice ugibali njeno težo. Po tehtanju je bil razglašen tudi zmagovalec, ki je prejel simbolično nagrado.
[[image_1_article_92811]]
Buča velikanka je tehtala 44,2 kilograma.
Buče velikanke so posebna vrsta buč
Miša Pušenjak, Specialistka za zelenjadarstvo pri KGZS - Zavodu Maribor, je pojasnila, da so buče velikanke posebna vrsta buč, saj vsaka buča ne more zrasti v velikanko in je treba izbrati pravo sorto.
Pušenjak je med drugim pojasnila, da so bile letošnje buče lažje kot lani, saj letošnje leto ni bilo idealno. Buče velikanke kljub velikosti nimajo tržnega pomena, so pa zanimive za pogledat in imajo zabavni pomen. Po navadi se iz buč velikank poberejo semena za prihodnje leto.
»Te buče so namenjene zabavi, veselju in uživanju, posebej tistim, ki jih vzgajajo. Celo poletje imajo z njimi delo, ker jih morajo kar naprej pregledovati, senčiti, zalivati in tudi dognojevati.«
Želja je vrniti pridelovalce in obiskovalce na tržnico
Pušenjak je izpostavila tudi pomembnost vračanja ljudi nazaj na tržnico, saj je neposredna prodaja izjemnega pomena za številne kmetije v okolici Maribora. Letos je bil dogodek že četrti, Pušenjak pa si želi, da bi jih bilo v prihodnje še več, saj takšne prireditve pomembno prispevajo k oživljanju dogajanja na tržnici.
[[image_3_article_92811]]
Vedno preverite ali je buča užitna
Ob tem je specialistka za zelenjadarstvo opozorila tudi na to, da ni nujno, da so vse buče užitne, saj mnoge izvirajo iz divjih vrst in se pogosto rade križajo. Če pojeste bučo, ki ni užitna, vam le ta lahko povzroči hude prebavne težave, zato je priporočljivo, da jo najprej poskusite:
»Vsako bučo, za katero niste kupili semena in niste prepričani, da se ni skrižala, je treba najprej poskusiti na jeziku, in to na spodnjem delu jezika, ne na vrhu jezika. Če je trpka, nekateri rečejo grenka, in če dobite podoben občutek, kot bi jedli zeleno banano, potem je ne jemo.«
Pri pobiranju semen iz buč je potrebna posebna previdnost, zlasti če v bližini tudi sosedje gojijo okrasne buče. Zaradi navzkrižnega opraševanja se lahko namreč v naslednjem letu velikost plodov zmanjša za polovico ali celo več, je še opozorila Pušenjak.
