Kot so sporočili z Mestne občine Maribor so med 15. aprilom in 24. junijem 2026 prejeli rekordnih 353 projektnih predlogov, kar je največ v zgodovini izvajanja participativnega proračuna v Mariboru. Ob tem so dodali, da je letošnji rezultat presegel vse dosedanje cikle participativnega proračuna - od pilotnega cikla v letih 2015/2016, ko so prejeli 78 projektnih predlogov, 170 predlogov v ciklu 2017/2018, 330 predlogov v ciklu 2020/2021–2022 in 273 predlogov v zadnjem ciklu 2022/2023–2024.

"Rekordno število prejetih projektnih predlogov potrjuje, da participativni proračun ostaja pomemben mehanizem vključevanja občank in občanov v soustvarjanje razvoja mesta. K temu so prispevale tudi številne aktivnosti obveščanja in vključevanja javnosti," so zapisali.

Občane so o možnostih sodelovanja obveščali preko aplikacije Naš Maribor, spletnih in družbenih omrežij, tiskanih gradiv, medijev ter z distribucijo letaka v vsa gospodinjstva Mestne občine Maribor. Izvedli pa so tudi več javnih predstavitev in delavnic za splošno javnost, mlade, starejše in invalide, na katerih so udeleženci spoznali postopek participativnega proračuna ter prejeli pomoč pri pripravi projektnih predlogov.

V času zbiranja predlogov je prispelo skupno 353 projektnih predlogov

"Od leta 2015, ko smo v Mariboru kot prvi v Sloveniji pilotno izvedli participativni proračun, smo se veliko naučili. Vsak cikel nam je prinesel nova spoznanja, izkušnje in priložnosti za izboljšave. Prav evalvacija zadnjega cikla nam je omogočila, da smo za letošnji, že peti cikel participativnega proračuna, postavili dobre temelje in pripravili model, ki je za občane še bolj razumljiv, dostopen in pregleden. Posebej me veseli podatek, da smo prejeli 353 predlogov, kar je rekordna višina v primerjavi s preteklimi cikli participativnega proračuna v MO Maribor. Občanke in občani so svoje projektne predloge pripravili zelo premišljeno in natančno, saj je veliko predlagateljev svojim predlogom priložilo idejne zasnove, fotografije, skice, predračune in drugo dokumentacijo. To kaže, da dobro poznajo potrebe svojega okolja, da so pred oddajo predlogov opravili temeljit razmislek o izvedbi ter želijo aktivno prispevati k razvoju mesta. Naše delo pa še zdaleč ni končano. Zdaj prehajamo v ključno fazo participativnega proračuna – strokovno presojo projektnih predlogov. Pred komisijo je zahtevna naloga, da skozi transparenten in strokoven postopek pregleda vse prispele predloge, preveri njihovo izvedljivost in pripravi seznam projektov za glasovanje. Prepričan sem, da bomo tudi v tem ciklu skupaj z občani oblikovali kakovosten nabor projektov, o katerih bodo jeseni odločali občani sami," je poudaril vodja projekta participativni proračun Aljoša Kirič.

V času zbiranja predlogov so prejeli skupaj 353 projektnih predlogov, od tega 312 predlogov preko aplikacije Naš Maribor in 41 predlogov v fizični obliki.

Največ projektnih predlogov je bilo oddanih za območje MČ Center in MČ Koroška vrata, kjer so v vsakem prejeli 32 projektnih predlogov. Najmanj predlogov pa je bilo oddanih za območji KS Razvanje, kjer je bilo do zaključka zbiranja oddanih 5 projektnih predlogov.

Po vsebini med predlogi prevladujejo projekti s področij: kulture (24+), prometa in komunale (24+), športa in rekreacije (20+).

Začenja se druga faza participativnega proračuna

S 25. junijem 2026 se je začela druga faza participativnega proračuna, ki bo potekala do 21. oktobra 2026. Župan Mestne občine Maribor je s sklepom imenoval Strokovno komisijo za uvrščanje predlogov projektov v glasovanje, ki jo sestavljajo predstavniki Mestne občine Maribor, Javnega holdinga Maribor, zunanje strokovne javnosti in civilne družbe.

Komisijo sestavlja šest predstavnikov Mestne občine Maribor, en predstavnik Javnega holdinga Maribor, en zunanji strokovni član, en predstavnik civilne družbe. Komisija se je že sestala na uvodnem srečanju, na katerem so člani pregledali nadaljnje aktivnosti ter uskladili načrt pregleda in evalvacije prispelih projektnih predlogov.

Rok za odgovor oziroma dopolnitev predloga je 7 delovnih dni od prejema poziva

V naslednjih mesecih bo komisija pregledala vse prispele projektne predloge, preverila njihovo skladnost s pogoji in merili participativnega proračuna, ocenila predvidene stroške izvedbe posameznih projektov in pripravila seznam projektov za glasovanje. V primeru potrebe po dodatnih pojasnilih ali dopolnitvah bo strokovna komisija kontaktirala predlagatelje projektov.

Projektni predlogi, ki ne bodo izpolnjevali predpisanih pogojev in meril, bodo izločeni z javno obrazložitvijo razlogov za izločitev. Predlogi, ki bodo uspešno prestali strokovno presojo, bodo uvrščeni v tretjo fazo participativnega proračuna - glasovanje občanov.

Po zaključku strokovne presoje bodo vsi predlagatelji pisno seznanjeni z odločitvijo komisije o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi njihovega projektnega predloga v fazo glasovanja.

"Maribor se po višini sredstev na prebivalca uvršča med najambicioznejše primere participativnega proračuna v regiji"

"Veseli me, da so občanke in občani tudi v tem ciklu pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje pri razvoju mesta. Vsak projektni predlog predstavlja idejo, kako izboljšati kakovost bivanja v Mariboru. Zahvaljujem se vsem, ki so si vzeli čas in pripravili predloge. Zdaj sledi strokovna presoja, nato pa bodo o projektih odločali občani sami. Participativni proračun ostaja pomemben mehanizem sodelovanja med mestom in občani ter priložnost, da dobre ideje postanejo konkretni projekti. Maribor ostaja med vodilnimi mesti v regiji na področju participativnega proračuna. Medtem ko bo Zagreb v letu 2026 za participativni proračun namenil približno 1,3 milijona evrov oziroma okoli 1,7 evra na prebivalca (770.000 prebivalcev), Maribor za participativni proračun namenja približno milijon evrov, kar pomeni 8,7 evrov na prebivalca v dveh letih. Za primerjavo: Gradec je v okviru participativnega proračuna leta 2021 za izvedbo izbranih projektov namenil 510.000 evrov za obdobje dveh let oziroma približno 1,8 evra na prebivalca v dveh letih (306.068 prebivalcev), Maribor se tako po višini sredstev na prebivalca uvršča med najambicioznejše primere participativnega proračuna v regiji," je ob tej priložnosti dejal župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič.

O nadaljnjih korakih participativnega proračuna in projektih, ki bodo uvrščeni na glasovanje, bodo javnost redno obveščali preko aplikacije Naš Maribor.