Proračun Mestne občine Maribor za letošnje leto je bil sprejet na začetku lanskega leta v okviru dveletnega načrtovanja občinskih financ. V prvi obliki je bil načrtovan v višini sto milijonov evrov, z več spremembami pa se je zdaj dvignil na 137,5 milijona evrov.

V primerjavi s prvim branjem konec aprila ostaja višina prihodkov in odhodkov nespremenjena, tudi predvideno zadolževanje pri bankah ostaja pri 12,2 milijona evrih. Spremembe se nanašajo predvsem na nekatere predloge mestnih svetnikov med prvim branjem, medtem ko posebnih dopolnil danes ni bilo podanih.

Namesto plač, financiranje projektov v kulturi, nakup vrtčevske opreme in dokumentacija za knjižnico

Med drugim so v drugem branju znižali sredstva za plače za 335.000 evrov, ki jih bodo prerazporedili za sofinanciranje evropskih projektov v kulturi, nakup opreme v Vrtcu Otona Župančiča in urejanje dokumentacije za novo osrednjo enoto Mariborske knjižnice. Znižala so se tudi sredstva za podvoz pod Ljubljansko cesto, preostanek bodo namenili za vzdrževanje cest. “Nekaj je še manjših prerazporeditev znotraj uradov, sicer pa večjih sprememb v primerjavi s prvim branjem ni,” je pojasnila vodja mestne uprave Mateja Cekić.

Kot pri prvem branju so mestni svetniki tudi danes ocenjevali, da je proračun prenapihnjen, in nasprotovali nadaljnji prodaji občinskega premoženja. “Načrtovanje ni realno. Načrtovana prodaja premoženja v višini 20 milijonov evrov predstavlja tudi premoženje, ki ga je v tej fazi nesmiselno odtujiti, kar gre v škodo prihodnjih generacij,” je izpostavil predstavnik SD Matej Žmavc.

Mnenja o sprejetju rebalansa še vedno deljena

“Namesto da bi stanovanja ponudili mladim, jih prodajamo,” je bil kritičen Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR). “V Novi ljudski stranki takšnega rebalansa ne moremo sprejeti, ne ker želimo nagajati mestu, ampak ker je preprosto nedosegljiv, nemogoč,” je dodal Milan Mikl. “Uporabniki čakajo na denar in zaradi naše odgovornosti do meščanov moramo sprejeti ta rebalans,” pa je dejal predstavnik Liste župana Andreja Fištravca Saša Pelko.

Marpromu odobrili dokapitalizacijo

V proračunu je predvideno povečanje osnovnega kapitala javnega podjetja Marprom v višini 500.000 evrov. Po besedah direktorja Bernarda Majheniča je to nujno, saj podjetju 300.000 evrov osnovnega kapitala zaradi dodatnih zadolžitev ne zadošča. “S tem denarjem ne bomo ničesar kupili. Poravnali bomo dolg do Mestne občine Maribor in dobaviteljev,” je poudaril.

Marprom je bil kot javno podjetje vzpostavljen leta 2012 za upravljanje mestnega avtobusnega prometa, po stečaju Športnega centra Maribor pa je prevzel še upravljanje z žičnicami in smučišči na Mariborskem Pohorju. S tem je močno povečal število zaposlenih.

Vsi mestni svetniki so dokapitalizacijo podprli, saj se zavedajo, da so bile Marpromu dodatne naloge naložene, drugače bi turizem na Mariborskem Pohorju zamrl. Hkrati so izrazili upanje, da bo denar smiselno potrošen. “Ko gre zgodba predaleč, breme pade na ustanovitelja. Občina je namreč tista, ki mora poravnati dolgove,” je opozoril Auer. Po njegovih besedah bi se bilo treba vprašati, ali je še smiselno, da se mestni avtobusni prevoznik ukvarja tudi s turizmom.