Podaljševanje življenjske dobe s seboj prinaša pravi razmah medicinske protetike in drugih umetno izdelanih telesnih vstavkov, kot so umetni kolki, vijaki v kolenu … Ti v našem telesu ostanejo tudi po naši smrti, pri čemer se pojavi povsem relevantno vprašanje – kaj se z vsemi temi umetnimi elementi v našem telesu zgodi po naši smrti in v postopku upepeljevanja?

Precej medicinske protetike je namreč izdelane iz kovin in posebnih kovinskih zlitin, ki pa so na temperature v sodobnih krematorijih odporne, podobno pa velja tudi za nekatere druge materiale, ki se uporabljajo za izdelavo umetnih telesnih delov in drugih vstavkov. 

Daljša življenjska doba, nova vprašanja

Se tovrstne elemente predhodno odstrani? Se jih po upepelitvi zdrobi? Preda svojcem? Proda?

S temi in številnimi drugimi vprašanji, ki so ob vse daljši, medicinsko podprti življenjski dobi, več kot utemeljena, se tako srečujejo tudi slovenska pogrebna podjetja in krematoriji.

Kot nam pojasnijo v Pogrebnem podjetju Maribor, v Sloveniji področje upepeljevanja ureja Pravilnik o ravnanju v upepeljevalnici, ki ga potrjuje Mestni svet Mestne občine Maribor. Ta pravilnik določa, da odstranitev predmetov z umrle osebe pred upepelitvijo ni dovoljena. Prav tako se po upepelitvi ne smejo izločati žlahtne kovine in drugi implantirani materiali ter deli telesa. Vse, kar ostane po upepelitvi poleg pepela, se položi v žaro, pojasnjujejo na Pogrebnem podjetju Maribor.

V tujini prodaja kovinskih ostankov, kaj pa pri nas?

In kar je za žaro preveliko? V Pogrebnem podjetju Maribor povedo, da večji predmeti ter predmeti, ki v celoti niso izgoreli, predstavljajo izjemo. Te v postopku upepeljevanja ločijo ter odstranijo iz peči za upepeljevanje.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) namreč v 11. členu upepeljevalnicam nalaga obveznost, da pri upepeljevanju pokojnika upoštevajo okoljske standarde, kar pa, kot razložijo v Pogrebnem podjetju Maribor, pomeni, da morajo poskrbeti tudi za nezgorele predmete.

Tako v PP Maribor pojasnijo, da se je glede slednjega v tujini že uveljavila praksa predaje teh predmetov specializiranim podjetjem, ki se ukvarjajo z recikliranjem kovinskih odpadkov. V Sloveniji obe upepeljevalnici to tematiko trenutno še proučujeta.

»Medtem ko je oddaja predmetov specializiranim družbam v Evropi običajna praksa, v Pogrebnem podjetju Maribor sledimo zavezi družbene odgovornosti,« namreč pojasnjujejo v Pogrebnem podjetju Maribor, kjer dodajajo, da se predmeti tako oddajajo brezplačno.

V kolikor bi plačilo prejeli, pa bi, kot poudarijo, sredstva donirali organizacijam, društvom ali projektom, ki se ukvarjajo s posebnimi potrebami ali s konotacijo gospodarske javne službe.

Iz katerih materialov je danes sploh medicinska protetika v naših telesih?

Za umetne kolke in druge implantate se pogosto uporablja titan, ki je lahka, močna in na korozijo odporna kovina, ki jo telo zelo dobro prenaša ter slovi kot kovina z zelo majhno verjetnostjo povzročanja alergijskih reakcij.

Ob tem se za izdelavo delov umetnih kolkov in drugih nosilnih impantatov uporablja tudi kobalt-kromova zlitina, ki je močnejša od titana.

Za izdelavo sklepnih površin se pogosto uporablja tudi plastični material PE – pol polietilen, ki je gladek, odlikujeta pa ga tudi nizko trenje ter odpornost na obrabo, kar omogoča gladko gibanje sklepa.

V medicinski protetiki je precej priljubljen material tudi keramika, ki je izjemno trdna ter odporna na obrabo, kar jo napravlja za odlično izbiro predvsem pri aktivnih bolnikih. Vseeno pa njena relativna krhkost v primeru padca predstavlja tveganje za morebiten zlom.

Vse bolj se uporabljajo tudi sodobni, biorazgradljivi polimerni materiali, ki, kot že nakazano, nadomestijo naravna tkiv ter se v telesu sčasoma razgradijo.