Marijo Brumen prebivalci občine Duplek zelo dobro poznajo. Ko je bila stara 50 let zdaj jih šteje 62, se je začela aktivneje ukvarjati s tekom. Do sedaj je pretekla že pet največjih maratonov na svetu, pred dnevi se je vrnila z maratona v Bostonu. Poklicno se sicer ukvarja z računovodstvom, tek pa je, kot pravi, vzljubila že v otroštvu, saj je vsak dan tekla v šolo in domov. Zanimal jo je še rokomet, vendar je bil tek vedno na prvem mestu. "Preprosta rada sem tekla. Na šolskih krosih sem bila vedno med najboljšimi. Ko je bilo potrebno prenesti kakšno informacijo sosedom ali iti v trgovino, je mama vedno poslala mene. Saj je vedela, da bo to hitro opravljeno. Včasih se pošalim, da sem bila v otroštvu «mobitel«," nam pove Marija in doda, da je tek ostal v njej. Vedno si je želela teči na maratonu, to željo je naposled izpolnila ob abrahamu. 

V otroštvu v njeni družini ni bilo posluha za šport 

Marija, ki prihaja iz Zgornje Korene, se je rodila v veliki kmečki družini v Bodkovcih v občini Juršinci. Imeli so večjo kmetijo, na kateri je bilo ogromno ročnega in težkega kmečkega dela. "Otroci smo bili pri vsakem delu zraven. Bila sem tretji otrok od petih. Ko sem začela obiskovati srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, mi je učiteljica takoj predlagala, naj grem trenirat atletiko na Dravo Ptuj. Volje in strasti mi ni manjkalo, ampak ni bilo možnosti. Tekla sem bosa in nismo imeli avta. Z zbiranjem starega železa in akumulatorjev sem si kupila poni kolo, da bi se lahko vozila 16 kilometrov daleč na trening. Žal so mi kasneje kolo ukradi. Takrat sem bila zelo žalostna in obupana."

Med tekom razčiščuje vsakodnevne težave

Pravi, da se teka težko naučiš, preprosto moraš imeti v sebi ljubezen do te aktivnosti, samodisciplino in vztrajnost. "Tek me prazni in hkrati polni. Rada tečem sama v svojem tempu in dostikrat med tekom razčiščujem vsakodnevne težave. Razdalje sem začela kar podaljševati. Štiri leta sem tekla polmaratone in desetkilometrske teke, nato pa sem se kar naenkrat odločila, da bom poskusila leta 2015 preteči prvi maraton," razloži sogovornica. Njeni starši se seveda niso imeli časa ukvarjati s športom, bili pa so «fit », saj so težko delali in dosti hodili peš. Oče je bil strasten lovec. 

[[image_3_article_65564]]

Najzahtevnejši je bil maraton v Bostonu, največji vtis ji je pustil atenski 

Marija Brumen je do zdaj pretekla že pet največjih maratonov na svetu. Tekla je v Berlinu, New Yorku, Londonu, Chicagu in Bostonu. Vsak je bil dolg 42 kilometrov in 195 metrov. Pravi, da je bil najzahtevnejši v Bostonu, sledi New York. Še posebej velik vtis je nanjo je pustil maraton v Atenah, kjer je tekla leta 2018.

[[image_1_article_65564]]

"V eni od vasi, kjer teče trasa maratona, je bil istega leta poleti strašen požar, v katerem je umrlo 100 ljudi. Žrtve požara so pripravile »špalir« in nam delile oljčne vejice. Eno imam  še danes shranjeno zraven medalje. Podaril mi jo je otrok."

Ne blesti pa le na največjih svetovnih maratonih, v katerih ni veliko drugih Slovencev, v vrhu je tudi v Sloveniji. Na Maratonu treh src v Radencih je bila enkrat tretja in enkrat šesta Slovenka absolutno.

Maraton v Bostonu je zgodba zase. Je 128. po vrsti, kar pomeni, da je najstarejši in najtežji maraton na svetu. Marija si ga bo zapomnila po njegovi razgibani trasi. "Poimenovala sem ga kar po Avsenikovi pesmi  Po klančku gor, po klančku dol…Ob zavedanju težavnosti proge sem se odločila, da bom tekla 5 minut in 45 sekund na kilometer, končni čas je nato bil  5 minut in 48 sekund. Tako sem ga pretekla v štirih urah, petih minutah in eni sekundi."

[[image_5_article_65564]]

Osebni rekord je dosegla v Berlinu s časom 3 ure in 37 minut, na kar je tudi najbolj ponosna. V New Yorku je tekla 4 ure in 11 minut, v Londonu 3 ure in 56 minut, v Chicagu 3 ure in 56 minut in v Bostonu 4 ure in 5 minut. Povprečje vseh petih znaša 3 ure, 57minut in 41 sekund. Projekt, kot ga imenuje, želi Marija zaključiti s povprečjem pod štirimi urami.

"Na maratonu imam vedno tekaško uro, da kontroliram tempo. Skušam teči čim bolj enakomerno. Glede na razgibanost proge in oddaljenost od doma si vedno vzamem nekaj rezerve. Pomembno je le, da ga pretečem. Na nobenem maratonu še nisem hodila."

Posebnih fizičnih priprav nima 

Marija nam še pove, da je z največjimi maratoni zelo dobro seznanjena, saj so jo zanimali še preden je na njih sodelovala. Posebnih fizičnih priprav nima, so pa nujni dolgi počasni teki. Poleg rednega teka dva do trikrat na teden tudi kolesari, planinari, smuča, teče na smučeh, ...  Ob tem skrbi za zelo velik vrt, da ve, kaj je. Z rezultati ni obremenjena, saj je rekreativka. Veliko moralno in tudi siceršnjo podpora ji nudi mož, ki z njo počne ogromno stvari. Res pa je, da on ne teče. 

[[image_4_article_65564]]

Leta 2025 namerava odteči svoj šesti svetovni maraton 

Načrti za prihodnost so smeli. Še letos, 15. septembra, se bo udeležila svetovnega prvenstva Abbot World Marathon Majors Wanda Age Group Championships v Sydneyju (v starostnih kategorijah), kamor je bila povabljena. Svoj šesti svetovni maraton pa si želi odteči 2. marca leta 2025 v Tokiu. Sydneyski maraton bo njena sedma, "začasna zvezdica", saj ga mora uradno potrditi še Mednarodna atletska zveza (IAAF). 

Marija Brumen z zdravjem nima nobenih težav, tako da se še nikakor ne želi tekaško upokojiti. Po končanem svetovnem prvenstvu v Sydneyju bo pretekla zadnji maraton na Maratonu treh src v Radencih, kjer je odtekla prvega. Potem pa bo tekla polmaratone in ostale krajše razdalje.

[[image_2_article_65564]]

Njena hči ne teče, mogoče pa bo za tek navdušila nečakinjo, ki je z njo tekla prvi polmaraton (21.098 km) oktobra na Ljubljanskem maratonu. Čez slab mesec pa bosta ponovno skupaj tekli polmaraton v Radencih na Maratonu treh src. "Sem ji tempo tekačica za ciljni čas po dve uri," razloži Marija in zaključi, da jo tek sprošča in zanjo predstavlja neke vrste zdravilo. "Tek je lek." V življenju ji je prinesel ogromno enako mislečih prijateljev in nepozabnih tekaških avantur.