Mestna občina Maribor bo po letu 1992 prvič temeljito prenovila odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. O dokumentu, ki bo predstavljen na seji mestnega sveta v torek, 13. oktobra, je na današnji kavi z novinarji spregovorila Mojca Štuhec z Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor.
Kot je pojasnila, pri tem ne gre za nov odlok, ampak za novelacijo starega, ki je zdaj po njenih besedah zastarel. Od leta 1992 so se, kot je poudarila, namreč spremenili zakonodaja, terminologija, meje občine, same stavbe, parcelne številke in lastništva. Stari odlok je poleg tega veljal za občino, ki je bila takrat širša, kot je danes.
Del objektov je bil vmes izgubljen
Del objektov je bil po njenih besedah v tem času zaradi fizičnih sprememb izgubljen. Nekatere so porušili, druge pa so dodali. Ob tem pa se je spremenil tudi pogled stroke. Kot spomeniki postajajo zanimive na primer stavbe iz 20. stoletja in s preloma iz 19. v 20. stoletje, še posebej modernizem.
Na vprašanje novinarjev, kakšne praktične spremembe prinaša odlok in ali bo obnova stavb zdaj lažja ali težja, je sogovornica odgovorila, da ne gre za "strožje ali manj stroge" pogoje, saj ti niso naloga odloka. Lastnik objekta, ki ima status kulturnega spomenika, bo lahko v odloku prebral splošne varstvene režime glede na vrsto dediščine, na primer stavbna dediščina, arheologija ali tehnična dediščina. Nato se bo lahko obrnil na Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki bo določil konkretnejše pogoje za obnovo ali varovanje. "To je njihova naloga," je poudarila in dodala, da občina na tem področju ne želi dajati smernic brez podlage v odloku.
Razlike so odvisne od lokacije
Kot je pojasnila, v mestnem jedru ni prostora za odstopanja pri višini in zunanjem videzu. Hkrati pa si na občini prizadevajo, da bi se prostor zapolnil in živel, saj je pomembno tudi, kakšna bo namembnost stavb.
Dokument je označila kot strateški in identitetni, ne le administrativni. "Ne varujemo samo kamna in zidov," je dejala in dodala, da je pomembna njihova vrednost in pomen, ki ga dajejo ljudje in skupnost. Cilj je, da se varovanje prilagodi sodobnemu času, lastniki in upravljavci pa lahko spomenike uporabljajo tudi danes.
