Živa Šuta je bila letos izbrana za najboljšo študentko mariborske univerze. Strokovna komisija za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru, ki ji je predsedoval prof. dr. Urban Bren, je v pestrem izboru prejetih vlog izbrala študentko, ki se lahko pohvali z večkratno uvrstitvijo med najboljših 5 odstotkov študentov v generaciji in s povprečno oceno 9,73, na 2. stopenjskem študijskem programu Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Študentka je med drugim prejemnica dveh Perlahovih priznanj, soavtorica znanstvenega in strokovnega članka, prejemnica nagrade za najboljšo študentko 1. stopnje Mestne občine Ptuj, sodelovala pa je tudi na mnogih študentskih raziskovalnih projektih, kot so Zaščita žvižgačev – od pravne ureditve do novinarske prakse – WHISTLE, FBB UM o nadzoru nad delom policije – Ureditev na Hrvaškem in Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: od pravne ureditve do prakse – TEMDIG. Poleg vseh dejavnosti sodeluje na fakulteti tudi kot tutorka, v sodelovanju z ekipo pa je pridobila tudi mednarodni nagradi za dosežke na mednarodnem tekmovanju Phillip C. Jessup International Moot Court Competition. Z letošnjo nagrajenko smo spregovorili o njenih projektih, delu in nagradi.

Zakaj ste se odločili, da se prijavite na razpis za najboljšega študenta?

Na razpis za najboljšega študenta Univerze v Mariboru sem se prijavila, ker sem bila mnenja, da izpolnjujem pogoje iz razpisa. Ob zaključku študija so bile moje možnosti za nagrado verjetno večje kot v preteklih letih, poleg tega pa je mojo prijavo spodbudila osebna želja po tem, da pozlatim zaključek študija še z nagrado.

Kaj vam pomeni naziv najboljše študentke mariborske univerze?

Ta nagrada ni nagrada samo za uspehe na tekmovanjih, v raziskovanju ali za visoke ocene. Je nagrada za to, kar se skriva za temi dosežki – to je trdo delo, trud, mnoga odrekanja in za pogum. Iz teh razlogov mi nagrada pomeni veliko.

Izpostavila bi še, da sem seveda vesela in hvaležna za denarno nagrado, vendar me toliko bolj veseli dejstvo, da sem dobila naziv najboljše študentke UM. Ta mi je namreč na moji študijski poti omogočila ogromno, na splošno pa lahko potrdim, da se Univerza zelo trudi za svoje študente, za naše dobro počutje in za dobro izobrazbo. Nositi ta naziv je zato zares ponos in čast.

Sodelovali ste na veliko projektih, kateri izmed njih je bil najbolj zahteven in zakaj?

Vsak projekt predstavlja določen izziv in kot raziskovalec se iz vsakega projekta nekaj novega naučiš. V praksi se precej pogosto dogaja, da se raziskovalci lotevajo projektov zgolj zato, da raziskujejo. To se mi zdi narobe. Projekti morajo služiti nekemu širšemu namenu, morajo doprinesti določeno dodano vrednost družbi. V prispevkih s področja prava gre velikokrat zgolj za prepisovanje členov in sodne prakse, redko pa lahko preberemo kakšno kritično mnenje ali predlog za izboljšavo, ki bi bil podkrepljen z vsebinskimi in strokovnimi argumenti. Najbolj zahtevno pri vsakem projektu mi je bilo ravno to, da doprinesem nekaj novega. Menim, da so lahko samo takšni projekti na koncu uspešni.

Kateri projekt pa vam je bil posebej pri srcu in zakaj?

Ne bi izpostavila samo enega. Mislim, da so vsi skupaj kot celota pokazatelj mojega dela in da ne obstaja tisti en dosežek, ki me je naredil uspešno; ki me je naredil najboljšo študentko UM. Mlajšim generacijam bi zato sporočila, naj se ne osredotočijo na eno specifično tekmovanje oz. projekt. Zelo hitro se lahko namreč zgodi, da pri tem nisi uspešen, da ne osvojiš nagrade, torej da se ne izide tako kot si morda želiš. Vendar to še ni razlog za opustitev določene dejavnosti. Vedno se pojavi kakšna nova priložnost. Ta seveda ne pade z neba, ampak če se le potrudiš, lahko sam veliko prispevaš k temu, da ti nasproti pride nova priložnost za uspeh.

Kaj vas motivira, da sodelujete pri številnih projektih?

Zame so najbolj zanimive tiste teme, ki še niso v tolikšni meri preučene oz. s pravnega vidika tiste, ki še niso pravno popolnoma urejene. Pri aktualnih vprašanjih, na katere še ne poznamo končnega odgovora, se vedno pojavljajo različna strokovna mnenja. Posledica vsega tega je, da se iz projektov, ki se osredotočajo na raziskovanje novih vprašanj po eni strani lahko največ naučiš, po drugi pa tudi sam prispevaš svoj del h končnemu rezultatu.

Katerih projektov se boste v bližnji prihodnosti še lotili?

Največji projekt bo verjetno doktorski študij. V okviru tega se bom osredotočila na raziskovanje aktualnih vprašanj pravnega sistema EU, in sicer preučevala bom položaj posameznika in uresničevanje temeljnih pravic EU v praksi. Opažam, da obstaja v Sloveniji neko splošno prepričanje o tem, da prava EU ne potrebujemo oz. da na nas v vsakdanjem življenju ne vpliva. Največkrat se ljudje s pravom na splošno srečajo, kadar gre za kakšne sosedske spore, družinska razmerja in dedovanje, delovna razmerja, pa tudi pri prekrških in kaznivih dejanjih.

Na to prepričanje dodatno vpliva tudi dejstvo, da so institucije EU “daleč stran”. Pa vendar je treba opozoriti, da predstavlja vsaj 90 odstotkov nacionalnega prava ravno pravo EU. Zakaj ima EU toliko pristojnosti in kakšen politični vpliv ima EU so vprašanja za debato. Dejstvo pa je, da je pravo EU tukaj in da je del našega vsakdana. Kako izboljšati prej omenjeno razumevanje? Začeti je treba pri pravnih strokovnjakih. Sodniki so tisti, ki morajo ponotranjiti pravo EU in na primer postavljati vprašanja za predhodno odločanje na Sodišče EU, ko je to potrebno, odvetniki so tisti, ki morajo vedeti, da posameznik ne more vložiti tožbe na Sodišče EU in tako dalje.

Kako se organizirate, da najdete poleg vseh projektov čas za učenje?

Odgovor se zdi preprost, čeprav v praksi morda ni tako. Treba je resno študirati. Od trenutka, ko se vpišeš na fakulteto do zaključka študija je treba na prvo mesto postaviti študij. V Sloveniji imamo zelo dober izobraževalni sistem in škoda bi bilo, da mladi tega ne bi izkoristili. Tekom študija bo seveda treba kdaj potrpeti, ampak to mine, znanje, izkušnje in uspehi pa ostanejo.

Kako pa najdete čas zase, za prijatelje in za prosti čas?

V obdobju, ko potekajo predavanja in izpiti je prostega časa seveda nekoliko manj, sicer pa vedno najdem čas zase, za družino in prijatelje. Kako ga izkoristim je odvisno od priložnosti, včasih izlet v gore ali na morje, včasih v gledališče na baletno predstavo.

Ste študentka 2. stopnje Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Pred kratkim sem magistrirala in se vpisala na doktorski študij na Univerzi v Mariboru. Poleg tega sodelujem na številnih projektih in konferencah ter pomagam na fakulteti. To so dejavnosti, ki me veselijo, zato upam, da bo moja nadaljnja pot posejana z njimi. Če se za konec malo pošalim, skupaj z nagrado sem dobila še svojih pet minut slave – pa vendar, ko bo teh pet minut minilo je pomembno, da se še naprej trudim delati tako, kot sem do sedaj. To je moj načrt za prihodnost.