Gradbena inšpekcija - Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP) je v drugi polovici marca 2026 na območni enoti Maribor izvedla drugo letošnjo izvršbo po drugi osebi, pri čemer sta bila odstranjena dva nedovoljena objekta. Predhodno je bila v januarju 2026 ena izvršba po drugi osebi izvedena že na območju Ljubljane. Na Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP) smo naslovili vprašanja o problematiki in kako potekajo postopki ob prijavi.
Lahko pride do legalizacije ali pa tudi do odstranitve nedovoljenih objektov
Kot je zapisano na spletnih straneh vlade, je cilj gradbene inšpekcije vzpostavitev zakonitega stanja v prostoru, ki ga je mogoče doseči bodisi z legalizacijo (kjer je to mogoče) bodisi z odstranitvijo nedovoljenih objektov.
V primerih, ko nedovoljeni objekt predstavlja dom posameznika, lahko odstranitev pomeni poseg v pravico do spoštovanja doma, kot jo določa 36. člen Ustava Republike Slovenije. Če zavezanec vloži predlog za odlog izvršbe iz tega razloga, o njem v skladu s 104. in 105. členom Gradbenega zakona (GZ-1) najprej odloči inšpektor, nato pa tudi sodišče.
Pri tem je bistveno, da brez sodne presoje sorazmernosti odstranitev objekta, ki predstavlja dom, ni ustavno dopustna, kot izhaja iz prakse Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Število prijav se iz leta v letov povečuje
Inšpektorat RS za naravne vire in prostor (IRSNVP) vodi evidence na ravni celotne države. Za ponazoritev obsega problematike so navedli, da je gradbena inšpekcija na dan 31. decembra 2025 vodila 8.366 upravnih inšpekcijskih zadev, v 4.154 primerih so bile izdane odločbe zaradi nedovoljene gradnje, v 2.837 primerih pa je bil uveden izvršilni postopek. Število prijav se sicer iz leta v leto povečuje - leta 2023 jih je bilo evidentiranih 2.786, leta 2024 2.866, v letu 2025 pa 2.880.
V koliko primerih je prišlo do odstranitve objekta v katerikoli gradbeni fazi?
Na območju celotne Republike Slovenije je v zadnjih petih letih prišlo do kar nekaj odstranitev objektov, bodisi z uveljavitvijo izvšrb po prvi osebi, bodisi po drugi osebi. Po podatkih IRSNVP je bilo:
- leta 2022 izvedenih 278 izvršb po prvi osebi (zavezanec jih je odstranil sam) in 5 izvršb po drugi osebi,
- leta 2023 244 izvršb po prvi osebi in 1 izvršba po drugi osebi,
- leta 2024 254 izvršb po prvi osebi in 5 izvršb po drugi osebi,
- leta 2025 217 izvršb po prvi osebi in 3 izvršbe po drugi osebi
V nekaterih primerih so zavezanci sami vzpostavili zakonito stanje
V prvem trimesečju leta 2026 so zavezanci v 12 primerih sami vzpostavili zakonito stanje z odstranitvijo nedovoljenih objektov (izvršba po prvi osebi), v enem primeru pa je bila nedovoljena gradnja tudi legalizirana.
V 20 zadevah so zavezanci vložili zahtevo za presojo prekomernega posega v dom. Podatkov po posameznih občinah ali regijah IRSNVP ne vodi.
Stroške odstranitve nosi kršitelj
Gradbena inšpekcija si prizadeva, da zavezanci obveznosti izpolnijo prostovoljno oziroma po prvi osebi, kar pomeni, da objekt odstranijo sami (izvršba po prvi osebi). Tak način izvršitve predstavlja najhitrejšo, najbolj učinkovito in tudi najmanj obremenjujočo pot do vzpostavitve zakonitega stanja v prostoru. Kadar zavezanec odločbe ne izvrši prostovoljno, lahko IRSNVP izvede izvršbo po drugi osebi, pri čemer odstranitev organizira preko izvajalca, izbranega v postopku javnega naročila. Stroške odstranitve tudi v teh primerih nosi inšpekcijski zavezanec.
Postopke legalizacije vodijo pristojni organi
V IRSNVP ob tem tudi poudarjajo, da legalizacija ni postopek, ki bi ga vodili oni oziroma gradbena inšpekcija. Naloga gradbene inšpekcije je primarno ugotavljanje nedovoljenih gradenj ter vzpostavljanje zakonitega stanja v prostoru. To je mogoče doseči bodisi z odstranitvijo objekta bodisi z legalizacijo, kadar so za to izpolnjeni pogoji po veljavni gradbeni in prostorski zakonodaji.
Objekt se lahko legalizira, kadar izpolnjuje pogoje, določene v gradbeni in prostorski zakonodaji, predvsem glede skladnosti s prostorskimi akti, tehničnimi zahtevami in drugimi predpisanimi pogoji za izdajo ustreznega dovoljenja.
Postopke legalizacije torej vodijo pristojni upravni organi, ki odločajo o izpolnjevanju zakonskih pogojev za izdajo ustreznih dovoljenj. Tako je bilo zabeleženih:
- 229 legalizacij v letu 2022,
- 171 legalizacij v letu 2023,
- 175 legalizacij v letu 2024,
- 113 legalizacij v letu 2025.
Inšpekcijski postopki se lahko pričnejo na podlagi prijav občanov
Inšpekcijski postopek je vedno uveden po uradni dolžnosti, saj Zakon o inšpekcijskem nadzoru določa, da je prijava le obvestilo oziroma pobuda organu, da uvede inšpekcijski postopek in ne zahteva za uvedbo inšpekcijskega postopka.
V praksi se postopki praviloma začnejo na podlagi prijav ali pobud občanov, drugih institucij oziroma v okviru načrtovanih in koordiniranih nadzorov pristojne inšpekcije.
Kot so zapisali pri inšpektoratu, se v postopku opravi ogled na kraju samem, preveri se razpoložljiva dokumentacija ter zbirajo dokazi, na podlagi katerih se strokovno presodi, ali gre za nelegalno, neskladno ali nevarno gradnjo. Če se kršitev ugotovi, lahko inšpektor odredi ustrezen ukrep.
Inšpektorat se odzove tudi na anonimne prijave
Na inšpektorat smo naslovili tudi vprašanje, ali se odzovejo na anonimne prijave in kako jih obravnavajo. V njihovem odgovoru so pojasnili, da anonimne prijave gradbena inšpekcija obravnava popolnoma enako kot ostale prijave, dokler vsebujejo dovolj podatkov za preverbo suma kršitve.
Za učinkovitejšo obravnavo je priporočljivo, da prijavitelj navede čim več informacij o objektu in zaznanih nepravilnostih, predvsem natančno lokacijo, opis stanja ter morebitne fotografije ali drugo dokumentacijo.
Sicer pa je prijavitelj inšpekcijskega postopka anonimen, njegovi osebni podatki pa so v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov zaupni in se ne razkrivajo.
Vsak zanemarjen objekt ni nujno nevaren
Glede na to, da se v mestu in okolici pogosto najdejo zapuščeni objekti, se poraja vprašanje, ali jih ne bi bilo smiselno odstraniti, še posebej če so zapuščeni že dalj časa. V IRSNVP želijo posebej poudariti, da vizualno zanemarjeni, zapuščeni ali nenaseljeni objekti sami po sebi še ne pomenijo nevarnega objekta v smislu gradbene zakonodaje niti ne predstavljajo avtomatične pristojnosti gradbene inšpekcije.
V skladu z določbami Gradbenega zakona gradbena inšpekcija ukrepa predvsem v primerih nelegalne gradnje, neskladne uporabe objektov ali kadar objekt predstavlja nevarnost za življenje, zdravje ljudi oziroma varnost premoženja.
Šele v takšnih primerih lahko gradbeni inšpektor uvede ustrezen inšpekcijski postopek ter odredi nujne ukrepe, kot so zavarovanje območja, izvedba sanacijskih del ali odstranitev objekta, kadar nevarnosti ni mogoče odpraviti na drug način.
Gradbena inšpekcija zato ne more ukrepati zgolj na podlagi slabega videza, dotrajanosti ali dejstva, da je objekt zapuščen. Za ukrepanje morajo biti v konkretnem postopku ugotovljene dejanske okoliščine, ki izkazujejo neposredno nevarnost, ali pa mora biti ugotovljeno, da gre za nedovoljeno gradnjo oziroma neskladno uporabo objekta.
Ukrepajo lahko tudi občinski organi
V primerih, ko pri objektu ni ugotovljeno neposredno ogrožanje varnosti ljudi, zdravja ali premoženja, temveč gre predvsem za vprašanja zanemarjenosti objekta, neurejenosti okolice ali vpliva na urejenost in podobo prostora, praviloma ne gre za pristojnost gradbene inšpekcije.
Vprašanja rednega vzdrževanja objektov, urejenosti zemljišč ter splošnega videza okolice pa sodijo predvsem v pristojnost lastnika nepremičnine. V posameznih primerih lahko ukrepajo tudi pristojni občinski organi na podlagi občinskih odlokov, ki urejajo komunalni red, urejenost naselij in varstvo okolja.
Lastnik objekta je skladno z zakonodajo dolžan skrbeti za ustrezno vzdrževanje objekta in zemljišča ter zagotavljati, da objekt ne povzroča škodljivih vplivov na okolico ali poslabšanja varnosti in kakovosti bivalnega okolja.
V katerem primeru mora občina prevzeti odgovornost za objekt?
Delo gradbene inšpekcije ter pristojnosti inšpektorjev določa veljavna gradbena zakonodaja, predvsem Gradbeni zakon (GZ-1), ki glede sodelovanja oziroma vloge občine pri nevarnih objektih določa:
»Če gre za nevaren objekt in je inšpekcijski zavezanec umrl, vendar postopek dedovanja še ni končan, ali če inšpekcijski zavezanec organu ni znan oziroma mu ni znano njegovo prebivališče, se za inšpekcijskega zavezanca šteje občina, na območju katere je objekt.«
To v praksi pomeni, da zakon v teh primerih občini nalaga vlogo inšpekcijskega zavezanca. Namen takšne ureditve je omogočiti izvedbo nujnih ukrepov za zaščito ljudi in okolice ter preprečiti nadaljnjo nevarnost, ki bi jo lahko predstavljal nevaren objekt. V takih primerih torej zakon določa, da se ukrepi izrečejo občini, na območju katere se nevarni objekt nahaja.
