Naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih se že odražajo v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote. V povprečju je bila ta za tipično gospodinjstvo novembra za 38 odstotkov višja kot lani. Najdražje ogrevanje je v Mariboru, najcenejše pa v Celju.
V devetih izbranih slovenskih občinah – Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Jesenice, Ravne na Koroškem in Trbovlje – je povprečna maloprodajna cena toplote za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo sedem kilovatov in povprečno letno porabo 6,21 megavatnih ur v novembru znašala 118,44 evra za megavatno uro in je bila za 38 odstotkov višja kot v letu 2020, piše na spletni strani agencije za energijo.
70 odstotkov gospodinjstev se ogreva iz sistemov daljinskega ogrevanja
V omenjenih občinah se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme v državi.
V novembru se je cena ogrevanja glede na leto 2020 praviloma najbolj zvišala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin oz. premog.
Cena toplote se je novembra glede na leto 2020 praviloma najbolj zvišala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin oz. premog.
Na naraščajočo ceno toplote iz distribucijskih sistemov, kjer je v pretežni meri uporabljen zemeljski plin, po pojasnilih agencije vplivajo predvsem nove pogodbene cene tega energenta in mesečni nakupi manjkajočih količin emisijskih kuponov ogljikovega dioksida. Na ceno toplote iz distribucijskih sistemov, katerih primarni energent je v pretežni meri premog, pa najbolj vplivajo visoke cene emisijskih kuponov.
Cene toplote so se po ugotovitvah agencije v novembru na letni ravni najbolj spremenile za gospodinjske odjemalce v Mestni občini Maribor in Občini Jesenice (dvig cen za 77 odstotkov) ter v Občini Trbovlje (+43 odstotkov), kjer za proizvodnjo toplote v celoti uporabljajo zemeljski plin.
Maribor je najdražji
V novembru se je glede na oktober znatno, za 18 odstotkov, povišala povprečna maloprodajna cena toplote v Mestni občini Maribor. Tam je cena s 173,54 evra za megavatno uro trenutno najvišja med izbranimi občinami v Sloveniji.
V novembru se je glede na oktober znatno, za 18 odstotkov, povišala povprečna maloprodajna cena toplote v Mestni občini Maribor. Tam je cena s 173,54 evra za megavatno uro trenutno najvišja med izbranimi občinami v Sloveniji.
Mariboru sledijo Jesenice s povprečno maloprodajno ceno 166,18 evra za megavatno uro, ki pa je na mesečni ravni ostala nespremenjena. Na Jesenicah so se sicer pristojni prejšnji teden dogovorili za znižanje variabilnega dela cene. Dobavitelj in distributer toplote, podjetji Enos in Enos OTE, sta se zavezala, da se bo variabilni del cene megavatne ure za november znižal za 15 evrov, enaka bo tudi za december. Na občini so ob tem napovedali nadaljnje iskanje morebitnih rešitev.
Mariboru in Jesenicam sledi Občina Trbovlje, kjer se je povprečna maloprodajna cena toplote zvišala za 12 odstotkov na 142,15 evra za megavatno uro.
Medtem pa ostaja stabilna in hkrati najnižja maloprodajna cena toplote v Mestni občini Celje. Tam stane megavatna ura 83,75 evra. Po pojasnilih agencije je razlog predvsem v znatnem deležu toplote, pridobljene s termično obdelavo komunalnih odpadkov in toplote iz lesne biomase.
STA