Mogočna reka Evfrat, plovna pot, ki je pomagala ustvariti nekatere najzgodnejše človeške civilizacije, se hitro krči in nekateri verniki menijo, da se lahko apokaliptična prerokba iz knjige Razodetja uresničuje v realnem času.

Znameniti vodotok se sicer vije skoraj 2900 kilometrov od gora vzhodne Turčije skozi Sirijo in Irak in prereže starodavni rodovitni polmesec, preden se sreča z reko Tigris in se izliva v Perzijski zaliv.

"Voda je usahnila, da bi pripravila pot kraljem z vzhoda"

Verniki pa zaradi nižanja vodostaja zdaj opozarjajo na srhljiv odlomek iz Razodetja 16:12, kjer piše: "Šesti angel je izlil svojo čašo na veliko reko Evfrat in njena voda je usahnila, da bi pripravila pot kraljem z vzhoda." Nekateri kristjani so si že generacije razlagali verz tako, da bo sušna reka tlakovala pot ogromni vzhodni vojski, ki bo korakala proti bitki pri Armagedonu, kataklizmičnemu obračunu, za katerega velja, da bo tlakoval pot drugemu prihodu Jezusa Kristusa.

Staro poročilo NASE iz leta 2013 je že takrat pokazalo , da sta porečji rek Tigris in Evfrat med letoma 2003 in 2009 izgubili osupljivih 117 milijonov hektarjev sladke vode, kar je približno enako količini Mrtvega morja. Raziskovalci so takrat za izgubo krivili agresivno črpanje podtalnice, ki ga še poslabšujejo vse hujše suše, povezane s podnebnimi spremembami. Strokovnjaki pa zdaj opozarjajo, da bi se lahko stvari še poslabšale. Uradniki iraškega ministrstva za vodne vire so celo opozorili , da bi se lahko Evfrat do leta 2040 popolnoma izsušil.

Obstaja še ena divja teorija

Medtem ko se Evfrat v realnem času suši, druga divja teorija nakazuje, da bi moral biti sam biblijski zemljevid morda prepisan. Nekateri verniki denimo namigujejo, da prvotni rajski vrt morda sploh ni bil v Mezopotamiji, temveč v Egiptu, verjetno blizu sence Velike piramide v Gizi.

Teorija , ki jo je v reviji "Archeological Discovery" objavil računalniški inženir dr. Konstantin Borisov, trdi, da bi znana reka Eden, za katero je v Genezi zapisano, da se razcepi na štiri rokave, lahko ustrezala ne le Tigrisu in Evfratu, temveč tudi Nilu in reki Ind. Borisov je kot podporo širši reinterpretaciji biblijske geografije opozoril tudi na starodavne spise in srednjeveške zemljevide, vključno s Herefordsko mapo sveta in delom zgodovinarja Jožefa Flavija, pri čemer je trdil, da tradicionalna lokacija s središčem v Iraku morda ne pove celotne zgodbe.