Mariborska kolesarska mreža je na Gosposvetski cesti v Mariboru začela meritve temperatur in ocenjevanje toplotnega udobja za kolesarje. Meritve so izvedli v okviru projekta Kolesarjenje pod krošnjami, s katerim želijo opozoriti na pomen sence, dreves in zelenih površin pri načrtovanju mestne kolesarske infrastrukture.
Že nekaj metrov sence občutno izboljša pogoje
Meritve so potekale včeraj, 4.8.2026, med 12. in 13. uro, ko je Agencija RS za okolje (ARSO) izmerila 35 stopinj Celzija. Rezultati so pokazali precejšnje razlike med posameznimi deli istega prostora.
V smeri proti mestu se je kot nekoliko hladnejša izkazala južna stran Gosposvetske ceste, saj del poti zaradi stanovanjskih blokov ostane v senci. Kot ugotavljajo v Mariborski kolesarski mreži, lahko že nekaj metrov sence občutno izboljša pogoje za kolesarjenje v najbolj vročem delu dneva.
Asfalt se je segrel do 57 stopinj, sedež pa na kar 70 stopinj Celzija
Meritve so pokazale, kako močno se lahko zaradi sončnega sevanja segrejejo različne mestne površine. Asfalt na soncu je dosegel do 57 stopinj Celzija, površine ob stavbah, ki so bile prav tako izpostavljene soncu, pa do 59 stopinj. Travnate površine v senci so bile precej hladnejše, saj so izmerili med 34 in 38 stopinjami Celzija.
Posebej zanimiva je bila meritev sedeža kolesa sistema MBajk. Ta se je na neposrednem soncu segrel kar na 70 stopinj Celzija.
Veliko razliko so izmerili tudi na avtobusnem postajališču. Na sončnem delu je temperatura površine dosegla 57 stopinj, medtem ko je bilo na južni strani postajališča, kjer je senco ustvarjala stavba, izmerjenih le 34 stopinj Celzija. Razlika, večja od 20 stopinj Celzija na isti lokaciji, po njihovih navedbah jasno pokaže, kako pomembna je senca za udobje in varnost uporabnikov javnega prostora.
Primerjali bodo tri pomembne mariborske kolesarske povezave
Prve meritve po mnenju Mariborske kolesarske kreže potrjujejo, da imajo drevesa in senca pomemben vpliv na počutje kolesarjev in pešcev. V okviru projekta bodo na izbranih lokacijah v Mariboru analizirali razlike med senčnimi in izpostavljenimi odseki, evidentirali senčne vrzeli ter izvajali terenske primerjave. Pri tem bodo uporabljali tudi preproste meritve in vizualne prikaze temperaturnih razlik med asfaltom, tlakovanimi površinami, zelenicami in površinami v senci dreves.
Analize bodo zajele Koroško cesto, Smetanovo ulico in Gosposvetsko cesto, tri pomembne mestne kolesarske povezave, ki povezujejo podobna izhodišča in cilje, vendar se razlikujejo po količini dreves, sence in prostorski ureditvi.
Cilj projekta je pripraviti konkretne predloge za bolj senčne, zelene in prijetne kolesarske povezave ter pokazati, da mora biti kolesarska infrastruktura prihodnosti poleg varne in povezane tudi odporna na vročino in prilagojena podnebnim spremembam.
