Mestna občina Maribor namerava v okviru javno-zasebnega partnerstva po modelu energetskega pogodbeništva energetsko obnoviti 16 javnih objektov, predvsem šol in vrtcev. Polovico od skupno več kot 14 milijonov evrov vrednega projekta naj bi pokril zasebni partner, za ostali del pričakujejo kohezijska sredstva.

Katere ustanove čaka obnova?

V načrtu za obnovo v tem sklopu so osnovne šole Angela Besednjaka, Borcev za severno mejo, Toneta Čufarja, Janka Padežnika in Franc Rozman Stane v Košakih, enote vrtcev Jadvige Golež, Jožice Flander, Tezno, Ivana Glinška in Studenci ter objekt Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Vrednost celotnega projekta je 14,4 milijona evrov, od tega naj bi občina v okviru modela javno-zasebnega partnerstva prispevala 230.000 evrov, zasebni partner 7,2 milijona evrov, medtem ko naj bi 6,8 milijona evrov pridobili na javnem razpisu za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje od 2023 do 2027, ki ga je objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Na razpis se nameravajo prijaviti v prihodnjih dneh, je na nedavni seji mestnega sveta, na kateri so potrjevali investicijsko dokumentacijo, pojasnila sodelavka občinske projektne pisarne Mojca Ledinek.

Dela naj bi se začela v februarju 2027

Dela se bodo predvidoma začela v februarju 2027 in bodo v večini zaključena do septembra istega leta, ko se prične novo šolsko leto. "Veseli me, da je razpršenost objektov po celotnem mestu," je dejal župan Saša Arsenovič.

Investicija zajema izvedbo gradbenih, instalacijskih in energetskih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov. Tako naj bi dolgoročno znižali stroške energije in vzdrževanja objektov ter izboljšali toplotno ugodje in kakovost zraka v njih.

Zasebni partner naj bi si stroške investicije povrnil iz prihrankov, doseženih z energetsko obnovo. Kot izhaja iz dokumentacije, so z načrtovanimi posegi predvideni prihranki v višini nekaj več kot milijon evrov na leto.

Gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti

Dela se izvajajo kot investicijsko-vzdrževalna dela, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. "Namen projekta je dolgoročno zagotoviti energetsko, okoljsko in funkcionalno vzdržno delovanje javnih objektov v lasti občine ter prispevati k sistematični prenovi javnega stavbnega fonda na ravni občine," pojasnjujejo na občini.

Pri 15 objektih gre za celovite energetske sanacije, ki so predmet prijave na nepovratna sredstva, pri enem pa za tehnološko sanacijo, ki ne more računati na takšno sofinanciranje.

Postopek javno-zasebnega partnerstva je trenutno v zaključni fazi konkurenčnega dialoga, pri čemer je oddaja končnih ponudb načrtovana za maj.

STA