Koroški most, ki povezuje mariborski mestni četrti Studenci in Koroška vrata, danes, 19. oktobra, praznuje 30 let od odprtja. Most so prometu predali 19. oktobra 1996, zgrajen pa je bil kot del načrtovane zahodne obvoznice Maribora.
Gradnja se je začela januarja 1994
Gradnja se je začela januarja 1994, pri projektu pa sta sodelovala Republika Slovenija in Mestna občina Maribor. Most je projektiral mariborski inženirski biro Ponting, odgovorni projektant je bil gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, izvajalec del pa Gradis. Na slovesnosti ob odprtju je most prometu predal takratni mariborski župan Alojz Križman.
Koroški most je dolg približno 235 metrov, njegov glavni razpon pa meri 110 metrov. Prav zaradi tega je ob izgradnji sodil med tehnično in izvedbeno zahtevnejše premostitvene objekte v Sloveniji. Njegova vitka konstrukcija je zasnovana tako, da se čim bolj skladno vključuje v prostor ob Dravi. Na severovzhodni strani je tudi razgledni stolp.
Na območju današnjega mostu je Mestna občina Maribor gradnjo novega mostu načrtovala že pred drugo svetovno vojno. Z njegovo izgradnjo so mesto in okoliška območja dobili pomembno prometno povezavo, ki je v uporabi še danes.
Most, ki ga spremljajo tudi opozorila zaradi objestne vožnje
Koroški most pa v zadnjih letih ni izpostavljen le zaradi svoje prometne vloge. Svetniki in občani so opozarjali tudi na objestno vožnjo in domnevne ulične dirke, ki naj bi se odvijale predvsem ponoči. Med bolj izpostavljenimi lokacijami so poleg Glavnega trga navedli tudi Koroški most.
Policija je v preteklosti pojasnila, da na območju Maribora izvaja redne in poostrene nadzore cestnega prometa, pri katerih je pozornost namenjena tudi neprilagojeni hitrosti, predelanim vozilom in drugim kršitvam. Po podatkih Policijske uprave Maribor stanje prometne varnosti v središču mesta v obdobju od januarja do avgusta 2025 glede na število in posledice prometnih nesreč sicer ni izstopalo v primerjavi s celotnim območjem Maribora.
