Odbor za pravosodje bo jutri obravnaval abolicijo – zakon o odpravi kazni zoper mariborske dijake, ki so v času epidemije javno protestirali ter želeli možnost, da se vrnejo v šole. Abolicijo je predlagal mariborski poslanec Branislav Rajić.

Februarja letos je na pobudo civilne iniciative Zahtevamo šolo potekala vrsta aktivnosti, vključno z javnimi, sicer neprijavljenimi shodi v Ljubljani in Mariboru. Kljub temu, da so omenjeni shodi potekali mirno, da so udeleženci nosili zaščitne maske in držali razdaljo, so policisti na javnem shodu zgolj v Mariboru popisali nekaj udeležencev in zoper njih sprožili prekrškovne postopke.

Je res prišlo do kršitev?

Kršili naj bi zakon o nalezljivih boleznih, saj naj bi z zbiranjem na neprijavljenih shodih huje ogrožali javno zdravje v Sloveniji. Policisti naj bi šestim osebam, med njimi tudi dijakom, izdali plačilne naloge z globo 400 evrov, zoper 3 mladoletne dijake/inje pa podali obdolžilne predloge na pristojno okrajno sodišče v Mariboru.

Po naši oceni bi morali policisti prekrškovni postopek uporabiti kot zadnjo možnost ali sredstvo, Slovenija namreč že vseskozi od osamosvojitve pregon kaznivih ravnanj mladoletnikov, razen najhujših, usmerja v vzgojne nasvete mladoletnikom in alternativne načine njihove obravnave in ne v kaznovanje.

Predlagatelji tega zakona ne oporekamo policistom izvajanja zakonskih nalog zagotavljanja javne varnosti in izvajanja nadzora nad upoštevanjem Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Čudi pa nas, da se je policija odločila za ukrepanje zgolj v Mariboru in da je izdala globe polnoletnim udeležencem shodov in obdolžilne predloge zoper mladoletne dijake. Lahko bi se namreč odločili izreči tudi zgolj opozorilo, če ocenijo, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Po naši oceni bi morali policisti prekrškovni postopek uporabiti kot zadnjo možnost ali sredstvo, Slovenija namreč že vseskozi od osamosvojitve pregon kaznivih ravnanj mladoletnikov, razen najhujših, usmerja v vzgojne nasvete mladoletnikom in alternativne načine njihove obravnave in ne v kaznovanje.” poudarja prvopodpisani predlagatelj, mariborski poslanec Branislav Rajić, član poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Aktivno državljanstvo je temelj demokracije

Bistvo aktivnega državljanstva je, da imajo mladi možnost sodelovati pri odločanju v demokratični družbi ter tudi samostojno in samoiniciativno zastopati svoja stališča pri zadevah, ki jih zadevajo. Oblast pa se mora, če mladi nanjo naslavljajo kritiko, z njihovimi stališči soočiti ter nanje odgovoriti, pri čemer je represija napačen odgovor, menijo predlagatelji abolicije.

Dijaki uživajo podporo

V bran in podporo dijakom se je postavilo kar nekaj javnih oseb, na samo sojenje so jih prav tako spremljali kolegi in podporniki. Podporo jim je izrekel mariborski župan Saša Arsenovič, SVIZ in učiteljski zbor mariborske II. gimnazije, tudi Aktiv ravnateljev podravskih srednjih šol in dijaških domov.

K razumnemu postopanju je pozval tudi predsednik republike Borut Pahor

Mariborsko okrajno sodišče je pred dnevi že ustavilo postopek zoper dva mariborska dijaka, postopek zoper eno dijakinjo pa še teče.

Predlagatelji abolicije kot edino razumno rešitev vidijo, da se sprejme posebni zakon in opusti kazenski pregon zoper omenjeno dijakinjo in tistim polnoletnim dijakom, ki so kazni za prekršek plačali, le te povrne, vključno s stroški postopka.

Abolicija in amnestija sta znamenje milosti države v določenih družbenih okoliščinah in predstavljata odstop od strogosti kaznovanja in zapovedovanja države o sprejemljivosti določenega ravnanja oziroma prepovedovanja posameznih dejanj.

“Predlagatelji glede na družbene razmere in okoliščine omenjenih storjenih kaznivih ravnanj mariborskih dijakov/inj ocenjujemo, da njihovo dejanje ne predstavlja takšne družbene nevarnosti, da bi jih zato morali kaznovati in bi bilo krivično, če bi bili za svoja ravnanja, ki so bila storjena v duhu aktivnega državljanstva mladih in tudi njihove ustavne in človekove pravice do svobode zbiranja in do svobode izražanja lastnih mnenj kaznovani,” je še dodal Rajić. P

Predlagatelji želijo doseči tudi, da se prekršek izbriše iz uradnih evidenc državnih institucij, saj menijo, da mladi niso storili nič narobe.

Predlagatelji želijo doseči tudi, da se prekršek izbriše iz uradnih evidenc državnih institucij, saj menijo, da mladi niso storili nič narobe.

Ministrstvo za pravosodje je v neformalnem odzivu pred časom sporočilo, da so predlagane rešitve ustrezne in da je predlogu zakona naklonjeno. Ob vložitvi sta predlog zakona podprli tudi ministrici za pravosodje in za izobraževanje ter podpredsednik vlade minister Počivalšek.