Ja, bo že tako, da se nam zimski dnevi nezadržno približujejo, z njimi pa tudi nizke temperature in vse, kar pač spada zraven. Današnja jutranja skorajda neprehodna megla in temperature blizu ničle so že nakazovale, da se bliža zimski mraz, tako pa je bilo tudi na bolšjem sejmu.

Stojnice so tu in tam žalostno samevale, tudi ponudba domačih pridelkov ni več tako pestra in bogata, kot je bila le nekaj tednov pred tem, prostori med prodajalci pa so otožno nakazovali, da se je kramar pripravlja na zimsko spanje. Pa se res? Kljub hladnejšemu vremenu in osipu ponudbe je bilo dogajanje živahno kot le kaj.

Brez PCT-ja nikamor, niti na bolšjaka

Obiskovalcev ni zmotila niti hočeš-nočeš nova realnost ki sliši na ime korona in PCT. Ja, tega sedaj vestno preverjajo kramarjevi redarji. Vstop pa je po novem mogoč samo s parkirišča ob sejmišču, kjer se je treba legitimirati tako, kot je pač zapovedano v času covida.

Nekaj obiskovalcev se je razočaranih vrnilo, ker niso izpolnjevali enega izmed neljubih p, c ali t pogojev, drugi so godrnjali, češ “Eh, te pa sma tak zastojn prišla dans sem” in podobno. Strasti je mirila klovnesa, ki je na lajno in z neizbrisnim nasmeškom na obrazu skrbela za vendarle prijetno in dokaj umirjeno vzdušje na vhodu, kjer se je nabirala vedno večja gneča nestrpnih radovednežev, ki so za vsako ceno želeli na kramarja preveriti, kaj ponuja na današnji dan.

Sicer pa PCT za marsikoga ni bil ovira ob vstopu. Ob vhodu na bolšjaka namreč po novem stoji rdeč šotor, v katerem je mogoče opraviti hitri test. V primeru, da je ta negativen, je dovolj za vstop na sejem. Pa gneča? Zmerna, kar pomeni, da gre kar hitro.

V znamenju bližajočega se adventa

Kot že rečeno, je bila današnja ponudba sicer rahlo okrnjena, a vendarle zanimiva in pa predvsem praznično obarvana. Stojnice so že ponujale lučke, ki svetijo v vseh mogočih se odtenkih, nekaj zagriženih ljubiteljev prazničnega decembra, ki že odštevajo dneve, da bodo lahko svoje domove “okrencljali” po dolgem in počez, se je zanimalo za majhna pojoča drevesca, ki so se zibala sem in tja in prepevala zimzeleno “We wish you a Merry Christmas”.

Številne “futuristične smreke”, prepletene z LED lučkami so nakazovale, da bodo očitno letošnji hit med nepogrešljivo praznično okrasitvijo, eden od treh dobrih decembrskih mož je dobil svojo shujšano različico na “štantu” s suho robo, dame pa bodo lahko svoje “Božičke” doma odele v spodnjice s prazničnimi motivi in jih gledale kar ves december. 

Za tiste, ki morda še ne veste, naslednja nedelja je sicer zadnja v novembru, a prva adventna, torej znanilka prihajajočega se božiča in veselega decembra in kuhanega vina in vsega, kar pač spada zraven. Nekaj kramarjevih “šankov” je bilo tako že danes obdanih s kopico veseljakov, a neprimerljivo s štantom s kislim zeljem, kjer je bila kolona tudi danes brez konkurence.

Ljubitelji tople vinske kapljice s(m)o v zraku tu in tam navdušeno sledili vonju cimeta in “klinčkov”, ki je zavel po sejmu. Vinska ponudba pa ni bila edina, ki je v svojo bližino privabljala nemalo radovednežev. Poglede številnih obiskovalcev so, danes pritegovali adventni venčki.

Ne bo dišal po smreki, bo pa okolju prijazen

Ponudba je bila dokaj pestra, resda jih ni bilo toliko, kot je bilo prvonovembrskih aranžmajev, a so bili skrbno in lično pripravljeni na prižig prve izmed četverice.

Pa tudi cene niso bile primerljive z novembrskimi aranžmaji. Sveži adventni venci so se gibali okrog dvanajstih evrov za kos, nekateri večji in razkošnejši so bili po ceni dvajsetih evrov ali več. Za suhe je bilo treba odšteti med sedem in deset evrov.

Čeprav sem stalna obiskovalka kramarja že lep čas, me sicer vedno preseneti njegova ponudba. Če si dovolj pozoren in opaziš malenkosti. najdeš prav zanimive reči. Tudi danes je bilo tako. Nedaleč od vhoda in svežih vencev, ki so se bohotili po veliki stojnici, je namreč stala manjša miza, na kateri so bili prav tako venci, le da so bili narejeni iz lesa. Tudi zanje je bilo treba odšteti približno dvanajst evrov.

Pa to še ni vse, iz lesa je bilo tako mogoče nabaviti tudi jaslice in celo adventni koledar. Kdo bi si mislil, enkratna naložba in nič več vsakoletnih izdelovanj vencev ali iskanja lepega venca, za katerega bomo potem trepetali, da bo dočakal vsaj še četrto adventno nedeljo, da mu ne bodo prej odpadle iglice. Ne, naložba za “ziher” in za “evig (ewig – zmeraj op.a.)”. Pa še okolju prijazna povrhu.