Mariborska kolesarska mreža je izvedla meritve, s katerimi je želela preveriti, kako hitro se v vročih poletnih dneh segrevajo mestne površine, kdaj dosežejo najvišje temperature ter kako pomemben vpliv ima pri tem senca.

Mestne površine se segrevajo zelo hitro

Meritve so v petek, 7. avgusta, med 9. in 17. uro opravili na Partizanski cesti 21, pred Centrom mobilnosti Maribor in na dvorišču za stavbo. Vsako polno uro so izmerili temperaturo fasade in pločnika na soncu ter fasade in tal v senci.

Rezultati so pokazali, da se mestne površine v dopoldanskem času segrevajo zelo hitro. Najizrazitejše segrevanje so zabeležili med 9. in 12. uro, ko se je temperatura pločnika na soncu zvišala s 37,3 na 57,3 stopinje Celzija. Segrevanje se je nadaljevalo tudi po poldnevu, najvišjo temperaturo pa je pločnik dosegel ob 14. uri, ko je termometer pokazal kar 63,7 stopinje Celzija.

Pločnik tudi ob 17. uri še vedno segret na 55 stopinj Celzija

Po 14. uri se je začela temperatura postopoma zniževati, vendar je bil pločnik tudi ob 17. uri še vedno segret na 55 stopinj Celzija. Kot ugotavljajo v Mariborski kolesarski mreži, to kaže, da asfalt in druge mestne površine toploto zadržujejo še dolgo po tem, ko začne sončno sevanje že slabeti.

Podobno segrevanje so opazili tudi pri fasadi na soncu. Njena temperatura je z jutranjih 31,4 stopinje narasla do največ 50,5 stopinje Celzija ob 15. uri. Stavbe se tako segrevajo nekoliko počasneje kot tlakovana tla in najvišjo temperaturo dosežejo z zamikom.

Na hitrost segrevanja in najvišjo doseženo temperaturo vplivajo tudi material, barva in druge lastnosti površine, saj različni materiali sončno energijo različno absorbirajo in oddajajo.

Senca naredi veliko razliko

Povsem drugačno sliko so pokazale meritve v senci. Temperatura tal na dvorišču se je ves dan gibala med 22,9 °C in 27,5 °C, temperatura senčne fasade pa med 25,4 °C in 30,2 °C. V najbolj vročem delu dneva je bila razlika med pločnikom na soncu in tlemi v senci skoraj 38 °C.

Mariborska kolesarska mreža meritve predstavlja v okviru projekta Kolesarjenje pod krošnjami, ki je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor.