Letos mineva 10. leto odkar je Maribor postal Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih, mnenja pomembnih osebnosti v kulturi pa ostajajo deljena.
Razlog bi naj bil predvsem v takratni politični in gospodarski situaciji
Po besedah kulturnikov mesto infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, kar je bilo slišati na okrogli mizi v Sodnem stolpu pred dnevi. Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor, je poudaril, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko,« še poudarja Čander.
Maribor je v takratnem času dokazal, da je lahko zanimivo mesto
V okviru EPK je veliko umetniških producentov prejelo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. Leto 2012 so takrat kulturniki označili za izjemno leto, saj je Maribor pokazal, da smo več kot le manjše kulturno mesto, ampak da smo res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. “To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati,” je še dejal.
Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. »Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije,« še doda Fišerjeva. Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.
Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. “Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun,” je povedala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.
Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.
Številni projekti ugasnili
Velika kavarna v središču mesta pa je primer enega izmed žal mnogih ugaslih projektov. V kavarni je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti. Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije. Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. “Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta,” še pove.
Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. “V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase,” je pojasnil.