Dandanes ga skoraj ni več človeka, ki bi ne opazil gomile nerazgradljivih odpadkov ob svojem potepu – kamorkoli že. Plastika v morju, plastika v gozdovih, plastika v naši hrani in oblačilih. Ponekod po svetu se ljudje v plastiki dobesedeno utapljajo, že ko prestopijo prag svoje hiše. Žal pa potrošništvo kljub opozorilom še vedno zahteva proizvodnjo neuničujoče zveri, ki preži na življenje, kot ga poznamo. K sreči obstaja peščica pogumnih, ki so tej nori potrošnji rekli ne in poiskali alternative, s katerimi ne smetijo sveta okrog sebe. Živeti povsem brez smeti oziroma v “zero waste” načinu življenja je sprva dokaj zahtevna naloga, da pa postanete mojster v ne-smetenju, pač potrebujete voljo in čas.
Pred leti je zero waste način življenja prevzela tudi Mariborčanka Tina Arnuš, mlada veganka, ki so se ji pred kratkim uresničile tudi velike sanje, saj je zaradi svojega znanja in kompetenc postala vodja prve prave “zero waste” trgovine Zelena japka v Mariboru na Dominkuševi. Za Maribor24 je spregovorila o tem, kako poteka življenje nekoga, ki živi povsem brez smeti.
Kako poteka povprečen dan nekoga, ki ne kupuje izdelkov, ki pridejo v embalaži?
V mojem avtomobilu se zmeraj nahaja veliko število tekstilnih nakupovalnih vrečk, v eni pa še dodatno nekaj malih za sadje in zelenjavo. V njem se tudi nahaja kovinska posodica, v kolikor grem v restavracijo in če obroka ne morem celega pojesti, takrat uporabim to posodico. Sedaj se v avtu nahaja tudi kozarec za smoothie za večkratno uporabo. Tudi posebej vrečko za kruh imam. Se pravi, na takšne stvari sem zmeraj pripravljena. Ko pa je potrebno nakupovati ostala živila, se je zanje potrebno nekoliko prej pripraviti že doma. Večinoma vzamem kozarčke za vlaganje, za testenine so odlične tudi vrečke. Najraje kupujem stvari sproti, seveda so tudi izjeme.
Na primer, skuham dva kilograma fižola in čičerike, ko se slednje ohladi, pa vse skupaj prelijem v manjše kozarčke s tekočino vred in postavim v zamrzovalnik. Tako namesto konzerv uporabim to alternativo.
Kje dobiti osnovna živila, ki so pogosto pakirana v plastični embalaži?
Vakuumska živila je trenutno težko kupiti brez plastične embalaže, vsaj kaj se tiče veganskih jedi kot so klobase, siri, tofu … To si želimo tudi spremeniti. Za tofu ni problem, smo že našli rešitev, saj smo bili v dogovoru s slovenskim proizvajalcem, vendar nam v tem trenutku zanj primanjkuje prostora.
Namazi za kruh sploh niso problem, saj jih je ogromno v steklenih kozarčkih. Precej receptov je mogoče najti na internetu in v knjigah z recepti. Številni recepti so odlični, tako da si jih pripravljamo tudi sami.
Kako pa z igračami in oblačili? Veliko je plastičnih oziroma sintetičnih, ko govorimo o oblačilih …
Veliko igrač in oblačil kupujem preko Bolhe oziroma skupin na Facebooku, ki so temu namenjene, obiskujem pa tudi second hand trgovine. Kupujem pa tako zase kot za otroka, če kaj najdem, pa tudi za partnerja. Žal je moška izbira second hand garderobe slaba. Spodnje perilo, nogavice in pa večinoma tudi čevlje še vedno kupujem nove. Gledam na material izdelka, vedno več jih je iz naravnih materialov. Pozorna sem, na primer, da je spodnje perilo iz biobombaža.
Kako pa s kozmetičnimi pripomočki? Plastične britvice, damski vložki, vata …?
Ličila še vedno uporabljam ta, ki jih imam že nekaj let, puder kupim iz čim več naravnih sestavin ter v stekleni embalaži. Za čiščenje obraza in odstranjevanje ličil uporabljam pralne kozmetične blazinice iz biobombaža. Ne potrebujem nobenih tonikov ali kaj podobnega, vse se brez problema očisti le z blazinico in vodo. Britvice se da ponekod kupiti v kovinskem ohišju, kot so jih nekoč uporabljali naši dedki oziroma pradedki. Na Češkem sem si jo kupila iz ponovne uporabe – iz plastičnih jogurtovih lončkov je narejeno ohišje, rezilo pa se preprosto menjava kakor smo vajeni. Kupimo jih lahko tudi preko spleta. Plastične zobne ščetke se lahko brez problema zamenja z lesenimi, tudi zobne paste v stekleni embalaži že obstajajo. Na Slovaškem sem jih videla celo na rinfuzo.
Kakšne postopke mora v svoje življenje na začetku uvesti nekdo, ki želi začeti živeti brez smeti?
Sam začetek je skoraj pri vsaki stvari nekoliko problematičen in vzame nekaj časa. Ni potrebno sedaj celotno stanovanje zamenjati z naravnimi alternativami oz. vso pakirano prehrano v plastiki zavreči – to pa sploh “bog ne daj”. Najbolje je iti postopoma. Morate zamenjati zobno ščetko? Kupite sedaj leseno. Je vaša gobica za posodo še vedno dovolj uporabna? Pustite, da svoje odsluži in nato zamenjate za okolju prijazno (leseno ali iz blaga). Nekatere stvari si lahko celo sami naredite, kot so kuhinjske brisače, pralne serviete, tudi krpe za čiščenje in pomivanje. Vzamete staro brisačo in naredite krpe, iz majic pralne serviete in podobno.
Kaj pa “zero waste” nakupi?
Sama imam otroka in ne vidim ovire pri takšnem načinu kupovanja. Najraje sicer nakupujem sama. Res, da nakup traja nekoliko dlje, ker si morate stvari točiti ali zajemati na rinfuzo, namesto da bi že spakirane preprosto zmetali v košaro ali voziček, vendar takšen nakup tudi ni pretirano dolg, še posebej, če pridete z lastno embalažo, ki jo želite do vrha napolniti.
Na kaj še posebej pazite pri svojih nakupih?
Potrebno je vedeti, da sta plastična vrečka in plastična embalaža zelo poceni, še posebej, ko govorimo o masovni proizvodnji. Predstavlja zanemarljiv delež končne prodajne cene izdelka. V trgovini želimo imeti takšne izdelke cenovno vsaj enake, če že ne moremo dati nižje. To govorimo o enaki – eko – kakovosti. Naslednja stvar, ki je vsaj meni zelo pomembna oziroma je pravzaprav bistvenega pomena, da čim več živil prihaja od slovenskega kmeta ter da je vsak delavec v verigi pošteno plačan. Temu primerne so tudi cene, ki se razlikujejo od tistih za katerega je delavec plačan za pest riža ali 2$ na dan za 16 urni delovnik. Da niti ne omenjam otroške delovne sile …
Morda še kakšni domači recepti za čistilna sredstva?
Poznamo recepte iz pralnih oreščkov ali bukovega pepela. Ugoden in učinkovit način pranja. Tudi večnamensko čistilo se lahko naredi, za vodni kamen priporočam alkoholni kis z vodo ali citronsko kislino z vodo.
Na spletni strani
manjjevec.si je precej koristnih informacij: karta mojstrov, karta ZW trgovin, prihajajoče delavnice …