V Sloveniji danes praznujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Osrednja državna proslava je bila v sredo v Mariboru. Generalu Maistru in njegovim borcem se bodo danes poklonili tudi v rojstnem Kamniku in v Kranju, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec pa bo popoldne z delegacijo položil venec k Maistrovemu spomeniku pred ministrstvom za obrambo v Ljubljani.
Maister Slovencem dal pomembno lekcijo, da se nam svoje majhnosti ni treba bati
Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.
Na osrednji državni proslavi na predvečer praznika v Mariboru je podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec v slavnostnem govoru dejal, da je Maister Slovencem dal pomembno lekcijo, da se nam svoje majhnosti ni treba bati.
Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Letos je vlada leto 2024, ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica Maistrove smrti, razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.
Kot je izpostavil, moramo s solidarnostjo “narediti vse, kar je v naši moči, da bosta varnost in stabilnost, ki ju uživamo v Sloveniji, čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem”. Posebej je Mesec omenil tudi Maistrovo ženo Marijo, ki je s humanitarnim delom v Mariboru pomagala revnim, kot predsednica Mariborskega ženskega društva pa zahtevala volilno pravico za ženske.
Pirc Musar: General Maister se je boril za svobodo in mir, za slovenstvo
General Rudolf Maister je v noči na 23. november 1918 razorožil nemško zeleno gardo in jo izgnal iz Maribora. To pogumno dejanje je po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar pomembno vplivalo na tok zgodovine našega naroda v 20. stoletju. “Maister je vedel, za kaj se je boril: za svobodo in mir, za slovenstvo,” je zapisala v poslanici.
Predsednica republike je v poslanici ob današnjem državnem prazniku izrazila hvaležnost Zvezi društev general Maister, da med ljudmi ohranja spoštljiv spomin nanj in njegove borce. Omenila je sredino državno proslavo, s katero so se Maistru in njegovim borcem poklonili natanko 105 let potem. “Bila je uvod v praznično Maistrovo leto 2024, v katerem bomo obeležili 150-letnico njegovega rojstva in 90-letnico njegove smrti. Celoletna obeležitev bo priložnost, da skupaj počastimo njegovo voditeljstvo in dediščino, ki je polna ljubezni do domovine in umetniškega izraza, zaznamovanega z mečem in peresom,” je zapisala v poslanici.
Ko prebira njegove pesmi, čuti, da je njegovo pero nosilo breme mečev, ki so po Evropi sejali smrt. Ob vsem dogajanju po svetu, v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, ji globoko v srce zarežejo verzi iz njegove pesmi Mati, je navedla.
Srčno si želi, da bi materam in očetom povsod po svetu prihranili bridke solze izgube, otrokom pa negotovo prihodnost. “Da bi njihova peresa zanosno vodili optimizem in načrti za prihodnost, ne pa bremena napak, ki jih ponavljamo iz generacije v generacijo. To si naši otroci zaslužijo,” je zapisala in vsem čestitala za praznik z željo, da ga praznujejo “s ponosom in hvaležnostjo”.
Predsednica DZ pozvala, naj Maistrovo delo in predanost narodu ostajata kot vir navdiha
Generala Rudolfa Maistra lahko po mnenju predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič uvrstimo med ključne osebnosti slovenske zgodovine. “Njegovo delo in predanost lastnemu narodu naj ostajata kot vir navdiha za ohranjanje slovenske identitete in svobode,” je medtem v poslanici zapisala predsednica DZ.
“S svojo neustrašno vojsko braniteljev slovenskega ozemlja je brez enega samega izstreljenega naboja in človeških žrtev razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Kasneje je svoje poslanstvo še nadaljeval; tudi na širšem štajerskem območju je uveljavil ljudsko voljo in tako dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo,” je navedla.
Maistrova dejanja je označila za dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za obstoj takratne jugoslovanske države in današnje samostojne Slovenije. “Kljub dejstvu, da so bila njegova dejanja in hrabrost njegovih soborcev za severno mejo v času po drugi svetovni vojni skoraj pozabljena, so mnogi slovenski umetniki kasnejšega časa prepoznavali in priznavali veličino njegovih dejanj ter ustvarjanja. Upodobili so ga slikarji in kiparji, o njem so pisali pisatelji, njegovo poezijo so uglasbili znani slovenski skladatelji, o njegovih največjih življenjskih trenutkih so bili posneti filmski dokumentarni zapisi ter razstavljene številne razstave,” je zapisala.
Pozvala je, naj njegovo delo in predanost lastnemu narodu ostajata kot vir navdiha za ohranjanje slovenske identitete in svobode, njegova karizmatičnost, s katero je pritegnil množico v boj za slovensko ozemlje, ter neustrašna odločnost pa naj nam bosta v pomoč za lastno kritiko, kakšna je naša narodna zavest. “Naj nam bo današnji dan v opomin na njegovo dediščino in naj nas spodbuja k spoštovanju vrednot, za katere se je general Rudolf Maister tudi boril,” je še dodala.
STA
