Pisatelj Tone Partljič je včeraj zvečer v mariborskem lutkovnem gledališču premierno predstavil svoj novi zgodovinski roman Veter z vzhoda, v katerem nadaljuje s pripovedovanjem zgodb iz svojega rojstnega mesta ob Dravi.

Tone Partljič je eden izmed najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, ki je za svoje delo prejel že več nagrad, med drugim Prešernovo nagrado in nominacijo za nagrado kresnik. Ob izidu novega zgodovinskega romana pa je povedal: “Čeprav sem star ‘le’ osemdeset let, čutim, kadar grem prek mosta, da je v meni vsa Drava, ki je že v tisočletjih stekla skozi naše mesto proti vzhodu, da me obkroža tisoč in več let našega Maribora.”

Do zdaj je Partljič napisal štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora.

Direktor založbe Beletrina Mitja Čander je o novem romanu Partljiča dejal, da gre za presenetljivo romansko kroniko časa nekaj let pred Severnim sijem Draga Jančarja, ko je ta zloslutna zgodovina bila še nekoliko oddaljena in so jo čutili le tisti bolj senzibilni duhovi, pa vendar je bilo že vse v zraku.

“Po drugi strani pa je ta roman zame pomemben tudi kot odkritje nekega drugačnega Maribora… Maribor mnogih mladih ustvarjalnih energij, umetnikov, intelektualcev, tudi politikov in aktivistov, ki so v tem navidez provincialnem mestu tedanje Jugoslavije razmišljali o svetu kot globalnem izzivu,” je še dodal.

Podal se je v 30. leta, ki so ga spremljala njegovem otroštvu

V središču zgodbe so dijaki, ki se jim počasi odpira širši pogled na svet, v katerem živijo. Pisatelj se je podal v 30. leta prejšnjega stoletja. Kljub temu, da je rojen leta 1940, se je celo otroštvo srečeval z 30. leti 20. stoletja, saj sta njegova starša veliko pripovedovala o tem času: “Tako so 30-ta leta živela z nami v otroštvu”.

Partljič je vpletel zgodovinsko dogajanje tistega časa, tako lahko v zgodbi zasledimo veliko o šolanju, industrijskem vzponu Maribora, cenzuro in prepovedi prebiranja določenih knjig in tako dalje. Veliko pozornosti pa je posveti tudi pogrebu Rudolfa Maistra, ki ima za Maribor velik pomen. Kot je pojasnil je bil prav ta pogreb najveličastnejši, ki ga je naše mesto doživelo.

Kljub občutku stiske in strahu, ki ga je želel uprizoriti, si Partlič ni pustil vzeti v roman vplesti tudi svoj specifičen humor. Sicer je le-tega nekoliko manj, kot smo sicer vajeni, a humorni vloški so kljub temu prisotni.

Genialno prepletanje fiktivni, literarnih in realnih likov

V zgodovinsko obdobje je pisatelj genialno vpletel tako realne kot fiktivne like. Tako v romanu nastopajo denimo Fran Žižek, Bratko Kreft, Branka Jurca, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra. “Njihove obveznosti, skrbi, solze, drznosti, zmote in vizije sem ‘spravil’ v teh nekaj sto strani, da bi nas tudi danes morda zanimale, privabile solze in nasmeh, opozarjale, kadar slišimo daljni grom, in sporočale o malih in velikih smrtih, pa tudi o lepih pesmih klopotcev, listju na vejah, ki se v jeseni tako lepo pobarva, o Dravi in času, ki teče in nič ne reče. Pa sem poskusil vseeno nekaj reči o tem času in ljudeh, ki so jokali, ljubili, sovražili, se bali, politizirali in umirali, kakor mi danes,” je pojasnil avtor.

Predvsem fiktivne in literarne like je skušal predstaviti na zelo človeški način. Partljič namreč pravi, da pisatelji “niso sodniki”, ki bi obsojali odločitve in dejanja svojih likov.