Raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo je konec oktobra izvedla agencija Valicon, kaže na izrazit padec zaupanja v politične institucije. Padec je še bolj izrazit v primerjavi z meritvijo aprila letos, takoj po volitvah, ko so politične institucije beležile začasno rast zaupanja.

Predsednik DZ je zdrsnil na najnižjo izmerjeno vrednost doslej

Največji padec zaupanja v primerjavi s preteklimi obdobji so zabeležili predsednik državnega zbora, državni zbor, predsednik vlade in vlada ter ministri. Predsednik DZ je zdrsnil na najnižjo izmerjeno vrednost doslej, medtem ko se zaupanje v ostale politične institucije sicer še ni približalo zgodovinskemu dnu iz kriznega obdobja 2012-2016.

Na drugi strani izrazit in konstanten porast zaupanja beleži Radiotelevizija Slovenija (RTVS) ter zdravstvo in zdravniki, pa tudi stranke opozicije. Med poklici pa so največji skok navzgor dosegli mali podjetniki. Zaupanje v "navadnega človeka z ulice" je padlo na najnižjo raven v zgodovini izvajanja raziskave.

Družba Valicon je to zadnjo meritev izvedla med 15. in 26. oktobrom, predhodno pa med 1. in 20. aprilom. Prvo meritev so medtem izvedli decembra leta 2012.

Med institucijami na prvem mestu ponovno civilna zaščita

Med institucijami ostaja na prvem mestu civilna zaščita s stopnjo zaupanja 63, kar je eno točko manj kot aprila in eno več kot oktobra lani. Na drugem mestu ostajajo mala slovenska podjetja s stopnjo zaupanja 55, na tretjem pa podjetje, organizacija, v kateri vprašani delujejo (43). Sledi vojska s stopnjo zaupanja 39, na peto mesto pa se je povzpelo zdravstvo (35), ki z rastjo v treh zaporednih meritvah nadaljuje najbolj opazen pozitiven trend med institucijami na vrhu lestvice. Seznam institucij s pozitivno stopnjo zaupanja dopolnjujejo še šolstvo s stopnjo zaupanja 27, policija (25), NIJZ (19), velika slovenska podjetja (18) in trgovine/trgovska podjetja s stopnjo zaupanja ena.

Na dnu lestvice so se po aprilski začasni rasti ponovno znašle politične institucije, ki so tokrat zabeležile najizrazitejše padce med dvema meritvama v zgodovini te raziskave. Državni zbor je na predzadnjem mestu z -66, kar je 26 točk manj kot aprila in 18 točk manj kot oktobra lani. Sledi predsednik DZ z -62 točkami, kar je 48 manj kot aprila in 32 točk manj kot oktobra lani. Sledi vlada z -58 točkami (30 manj kot aprila, 14 manj kot oktobra lani), stranke vladne koalicije z -55 (25 manj kot aprila, devet manj kot oktobra lani) in predsednik vlade z -52 (31 manj kot aprila, 13 manj kot oktobra lani).

Največji padec na celotni lestvici je ob tem zabeležil prav predsednik DZ, za katerega to hkrati pomeni tudi najnižjo izmerjeno stopnjo zaupanja doslej, padec za 48 točk pa je sploh najvišji izmerjeni padec neke institucije ali poklica v celotni zgodovini meritev od leta 2012.

Stranke opozicije so precej zrasle

Ostale politične institucije so, ne glede na močan padec, še vedno nad vrednostmi iz let 2012, 2015 in 2016, ko so se spustile celo pod raven -80. Pri tem izstopajo stranke opozicije, ki so v primerjavi s preteklimi meritvami precej zrasle, a so še vedno precej nizko na lestvici s stopnjo zaupanja -37 (11 točk več kot aprila, 20 več kot oktobra lani), povsem na dnu lestvice pa ostajajo objave na družbenih omrežjih z -78.

V nasprotju s splošnim padcem zaupanja v politične institucije (z izjemo strank opozicije) je tokrat izstopajoč skok navzgor zabeležila RTVS s stopnjo zaupanja -3 (11 točk več kot aprila in 24 točk več kot oktobra lani). RTVS se je s tem povzpela po lestvici navzgor in se po večletnem obdobju negativnih vrednosti približala nevtralni meji in izenačila rezultat iz časa epidemije covida-19.

Pri zaupanju v poklice in posameznike na vrhu ni sprememb

Prvi mesti zasedajo gasilci in reševalci v nujni medicinski pomoči. Na tretjem mestu so medicinske sestre, sledijo poštarji. Na petem mestu so zdravniki, pri katerih se odraža podoben dolgoročni trend rasti kot pri instituciji zdravstva.

Raziskavo je družba Valicon izvedla v okviru spletnega panela anketirancev Opinia.club, v okviru katerega je med 15. in 26. oktobrom svoje odgovore podalo 1015 posameznikov, med 1. in 20. aprilom pa 1083 oseb.

STA