Promenada v Mestnem parku bo doživela prenovo. Predvidoma še letos. Glede na njeno stanje, je bil že skrajni čas. Vredna bo 3,6 milijona evrov, sofinancirana tako z evropskimi kot državnimi sredstvi. Začetek in zaključek del, zaradi katerih bo promenada z obhodi zaprta za sprehajalce, sta predvidena za letošnje leto. In to bo, kakor napoveduje podžupan za področje arhitekture in prostora in arhitekt Gregor Reichenberg, le začetek: »Radi bi kultivirali tudi dostop do mestnega parka.« Kar pomeni poseg v Tyrševo ulico in Ulico heroja Tomšiča.
Kar pomeni več zelenja in klopi, a pomeni tudi manj parkirnih mest. Mestna občina Maribor želi z obnovo promenade Mestnega parka zagotoviti večjo varnost za pešce, izboljšati prehodnost parka, povečati obiskanost in omogočiti urejen prostor za preživljanje prostega časa v naravi. »Nenazadnje pa z odpravo poškodb na površinah omogočiti lažje koriščenje parka tudi invalidom,« je ob napovedi prenove sporočila občina.
Nov mestni habitat
Promenada Mestnega parka, ki jo je izdelal Ljubo Humek v petdesetih, v osemdesetih pa delno preuredil Borut Pečenko, bo obnovljena skladno s soglasji Zavoda za kulturno dediščino Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Pogovarjali smo se s podžupanom, da bi pojasnil samo prenovo, ki jo je zasnovalo mariborsko podjetje za arhitekturno projektiranje Arhiteza, in načrte županstva s prenovo centra mesta.
Imamo željo, da bi dobili nov habitat ob Dravi, ki ga vzpostavljamo z Dravsko promenado od HE Mariborski otok do Male HE Melje. Široka promenada bo odpirala prostor, radi bi pripeljali življenje nazaj ob reko ter spojili ‘mariborsko Toskano’.
»Imamo željo, da bi dobili nov habitat ob Dravi, ki ga vzpostavljamo z Dravsko promenado od HE Mariborski otok do Male HE Melje. Široka promenada bo odpirala prostor, radi bi pripeljali življenje nazaj ob reko ter spojili ‘mariborsko Toskano’,« je povedal Reichenberg. S prenovo promenade v parku so začeli, ker je v najbolj neuglednem stanju. Zamenjani bodo obstoječi tlaki, stopnice, robni elementi, vodovod in elektroinštalacije. Obnovljena bo fontana, prav tako zasaditve.
»Da ne bomo ujeti med avtomobili«
Nato načrtujejo, da se bodo lotili navezovalnih ulic. Trenutno so v fazi priprave dokumentacije, vezane na pridobitev projektov, ki pa bodo, kot pravi Reichenberg, potekali pod budnim strokovnim očesom, saj bomo stremeli k čim več drevja, zelenja in klopi.
Imamo Ulico heroja Tomšiča z Grajsko na eni ter na drugi strani Tyrševo ulico in ta prostor bi radi kultivirali. Da bo iz obeh strani dostojna, urejena pot, kjer bodo avtomobili v majšini.
»Imamo Ulico heroja Tomšiča z Grajsko na eni ter na drugi strani Tyrševo ulico in ta prostor bi radi kultivirali. Da bo iz obeh strani dostojna, urejena pot, kjer bodo avtomobili v majšini. Ulice bodo urejene v obliki ‘share space’, da se bo predvsem ljubše sprehajati. Povedano po domače, da ne boš ujet med avtomobili.«
Dve garaži in en tunel kot rešitev
Toda občina je v primeru prenove Glavnega trga in Koroške ceste najprej ulico zaprla za promet, nato pa odločila o njenem (zaprtem) režimu. Ampak povrhu so za razliko od Koroške ceste v primeru Tyrševe ulice in Ulice heroja Tomšiča tudi parkirišča: tako za stanovalce v večnadstropnih blokih, ampak tudi za obiskovalce številnih šol in uradov v neposredni okolici.
Da so odzivi na ukinjanje parkirnih prostorov lahko burni, so vodilni lahko ugotovili tudi v primeru Gregorčičeve ulice. »Naša vizija je vzpostavitev dveh garaž, da bomo spravili pod zemljo tako vozila obiskovalcev kot stanovalcev,« je Reichenberg spomnil na načrte občine.
»Ena garažna hiša je predvidna na vadbenem igrišču Ljudski vrt, kjer bomo igrišče spravili v prvo nadstropje, da bo parter javen, kjer bo velika garaža, torej ne bomo imeli uvoznih ‘ramp’. Mestni parter bo torej manj oškodovan.« Druga garaža je pa načrtovana pod vzhodnim delom Glavnega trga. »In takrat, ko bomo to imeli, bomo lahko bolj vehementno umikali parkirišča iz ulic.«
Mestni ring, da za pešca ne bo nevarno
Kajti ob nedavni ukinitvi petih parkirnih mest na Krekovi ulici in Ulici heroja Tomšiča, kjer je nastala urbana cona, t.i. parklet, pred Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, alternativ občina (še) ni ponudila. »Saj so stanovalci tudi koristniki javnega prostora in parka,« odgovarja Reichenberg.
Režim se bo moral prilagoditi, ko bomo zaprli za promet še Lent. Zadnje, kaj si želimo je, da bi mesto postalo nevarno za pešca. Tu moramo ukrepati, zato zaupam strokovnjakom. Dolgoročni cilj pa je tunel.
»Režim se bo moral prilagoditi, ko bomo zaprli za promet še Lent. Zadnje, kaj si želimo je, da bi mesto postalo nevarno za pešca. Tu moramo ukrepati, zato zaupam strokovnjakom. Dolgoročni cilj pa je tunel. Z manjšimi ukrepi se da ustvariti mestni ‘ring’, kar gre in bomo poskrbeli, da bo pretočnost boljša. To bomo naredili že, ko bomo povezali Ulico Pariške komune z Nasipno ulico. Marsikaj se da.«
Iskanje energije preurejene Cafove
Če bo promenada obnovljena, kakor je bila zasnovana prvotno, kar pomeni, da ne bo nobenih novih elementov, je bil poseg z urbano cono precej bolj viden in konkreten. Zdaj so ne le drugačni tlakovci, dodana je fontana, prav tako kamnite klopi.
Si lahko torej podobne posege obetamo v Tyrševi ulici? In vse dol do Grajske ulice prek Trga generala Maistra? »Radi bi poenotili prostor, da bo imel skupen karakter. Če zelo karikiram, bi rekel, da je energija preurejene Cafove nekaj, kar iščemo.« Želja, kakor razmišlja Reichenberg, je namreč, da bi recimo že iz Vetrinjske ulice dobili občutek, da gremo k parku: »Prav zato, da bi videli več zelenja.«
Finančna konstrukcija
Skupna vrednost projekta prenove promenade v Mestnem parku znaša 3,62 milijona evrov. Od tega je podpora Evropske unije za programsko območje Vzhodne Slovenije v višini 2,32 milijona evrov, prispevek iz državnega proračuna pa 579 tisoč evrov.
