Mestna občina Maribor želi do leta 2021 preurediti Lent in celotno Dravsko promenada. Ta bi naj prevzela videz prave rečne riviere, ki bi ponujala prostor za preživljanje prostega časa občanov. Za ustrezno rešitev preureditve prostora so na MOM pripravili razpis za najboljši načrt. Predstavljamo izbran projekt, ki je na natečaju prejel prvo nagrado.

Levi in desni breg Drave bo kmalu mogoče videti v povsem drugačni podobi. Vizija mariborskega župana Saše Arsenoviča in njegove ekipe je, da bo Lent povsem spremenjen – tako njegova podoba, kot tudi namembnost. Nova promenada bo zaprta za promet, urejena bo sprehajalna pot, kolesarska steza, želijo si tudi športno-rekreacijskih površin. V ta namen so na občini razpisali odprti, projektni, enostopenjski natečaj za ureditev Dravske promenade (projektni del natečaja na Lentu) in idejni del natečaja v širšem območju obeh dravskih nabrežij od Malečniškega mostu na vzhodu do Mariborskega otoka na zahodu.

Na MOM želijo z razpisom natečaja pridobiti strokovno najprimernejšo rešitev, a poudarek je zlasti na ureditvi promenade s parkovnimi ureditvami prostora ob Dravi ter oblikovanje vsebin in spremljajočih objektov za vzpostavitev prostočasnih, rekreacijskih in športnih površin,” so zapisali v javnem natečaju.

Po dveh mesecih izbrali zmagovalni projekt

Za oddajo idejnih rešitev so imeli prijavitelji dva meseca časa, zmagovalni projekt pa bo nagrajen s finančno nagrado v znesku 10.000 evrov. Ostale nagrajene rešitve si bodo razdelile preostalih 23.000 evrov v fondu. Kriterij pri ocenjevanju je bilo upoštevanje merila gospodarnosti, trajnostnosti in energetske učinkovitosti, kar pomeni tudi uporabo okolju prijaznih materialov in izdelkov ter odpornost proti vandalizmu. Izbran je bil projekt avtorjev Maruše Zorec, Martine Tepina, Ane Merkin, Jana Žonte, Nike Curk, Špele Zakrajšek, Roka Willenparta, Luke Javornika, Danijela Mohoriča, Luke Javornika, Danijela Mohoriča, Elvisa Jerkiča in Tadeja Bolte.

Projektna dokumentacija za prenovo Lenta je sicer že bila izrisana, leta 2010 so pripravili v biroju Delisabatini Architetti iz Rima, ko je bil v Mariboru razpisan mednarodni arhitekturni natečaj. Italijani so tedaj za svoje delo prejeli že 630.000 tisoč evrov, nakar se je projekt izkazal za neustreznega. Sedanji mariborski podžupan, arhitekt Gregor Reichenberg je namreč presodil, da bi bila lesena konstrukcija, kot so jo predvideli rimski arhitekti, predraga in preveč ambiciozna. Stroški rednega vzdrževanja ploščadi, ki bi bila 550 metrov dolga in 20 metrov široka (delno bi segala čez strugo Drave), bi bili izredno visoki. Projekt bi stal kar 11,4 milijona evrov in to le lesena ploščad, brez prenove obstoječega tlaka in druge infrastrukture.

Nova rešitev je celovitejša

Županstvo je naposled sklenilo pridobiti boljšo in celovitejšo rešitev, zato novi izbrani projekt upošteva koncept skupnega prostora in upošteva urbano prenovo obeh bregov Drave.Ocena investicije za natečajno rešitev je dobrih tri in pol milijone evrov.

Lent bo urejen z novimi tlakovci med Sodnim in Vodnim stolpom, ki simbolno spominjajo na nekdanjo peščeno ureditev tega prostora, prav tako bodo urejene razširjene stopnice oziroma terasaste tribune, ki se bodo spuščale do reke Drave in jo tako v največji meri približale občanov. Prostor so definirali kot promenado med stavbami in reko, namenjena pa bo predvsem pešcem in kolesarjem. Zahodno od Lenta, ob Dravi, je predviden drevored, avtorji projekta pa so predvideli tudi ohranitev že obstoječih dreves – vrb ob reki.

Prostor namenjen tudi prireditvam

V shemi izrabe prostora so prikazani različni scenariji, od koncertov, mobilnega odra na vodi do postavitve različnih prireditvenih paviljonov, ki so vsi zasnovani kot modularne enote. Urbana oprema je oblikovana v sodobnem zadržanem jeziku, primernem za novo ureditev, hkrati pa je v sozvočju z opremo starega mestnega jedra.

Projekt upošteva tudi sodobni čas, potrebe družbe in razvojne trende. Reka Drava avtorjem predstavlja tako močno prvino v mestu, da so v načrtovanje vključili tudi inštitut oziroma razvojni center reke (Melje) v obliki razpršenega muzeja. Melje za razliko od preostalih natečajnih rešitev in neodvisno od natečajne naloge vidijo kot največjo razvojno priložnost Maribora tudi v obliki “living/(co)working” cone. Avtorji prav tako neodvisno od natečajne naloge prepoznavajo še druga aktivacijska območja, vredna pozornosti naročnika pri nadaljnjem uresničevanju razvoja mesta.