V teh dneh potekajo dela na t.i. limbuški obvoznici, oziroma podaljšku Ceste proletarskih brigad, obenem pa stroji brnijo tudi na Streliški cesti, kjer v navezavi s Kardeljevo nastaja novo krožišče. Pri obeh projektih je investitor Direkcija RS za infrastrukturo, Mestna občina Maribor pa sofinancer.
Zamenjana bo tudi vsa komunalna infrastruktura
Mestna občina Maribor je konec lanskega leta že začela izgradnjo krožnega križišča na križanju Streliške in Kardeljeve ceste, ki sodi v sklop mariborske zahodne obvoznice. Tam je bilo že nekaj let začasno, montažno krožišče. Izvajalca del sta podjetji Pomgrad in Nigrad.
Gradnja novega krožišča bo v uporabo predana do konca maja.
Dela na glavni trasi podaljška Ceste proletarskih brigad bodo predvidoma zaključena do konca junija 2023, na kraku Kamenškove, kjer trenutno potekajo postopki za arheološka izkopavanja, pa je odvisno od trajanja le-teh, razlagajo na Direkciji.
Pogodbena vrednost izvedbe gradbenih del na celotni trasi v dolžini dobrih 1.950 metrov znaša 11.454.216,53 evra (Direkcija RS za infrastrukturo 6.881.049,09 evra in Mestna občina Maribor 4.573.167,43 evra).
Na osnovi sporazuma o sofinanciranju, bo Mestna občina Maribor financirala ureditev priključnih lokalnih cest, del meteorne kanalizacije in cestne razsvetljave, ter izgradnjo komunalne kanalizacije in zaščito oziroma prestavitve vseh ostalih komunalnih vodov v celoti. Traso ceste vključno s pločniki, križišči, vodnogospodarskimi ureditvami, protihrupnimi ukrepi, krajinsko ureditev ter del cestne razsvetljave in meteorne kanalizacije pa financira Direkcija RS za infrastrukturo.
Za pričetek del na prvi etapi potrebno gradbeno dovoljenje
Kmalu pa bi lahko stekla tudi gradnja prvega dela zahodne obvoznice. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sicer že novembra lani med obiskom v Mariboru napovedal, da se bo gradnja mariborske zahodne obvoznice pričela spomladi letos, saj so sredstva zagotovili v rebalansu državnega proračuna. Prva etapa tako zajema odsek od krožišča na Lackovi do Kardeljeve ceste v dolžini nekaj več kot 1,2 kilometra.
“Pričetek glavnih del na prvi etapi Zahodne obvoznice Maribor je predviden po pridobitvi gradbenega dovoljenja s strani Upravne enote Maribor ter po končanih dodatnih arheoloških preiskavah,” pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo.
Zahodna mariborska obvoznica
Vrednost pogodbe znaša 19.954.700,74 evra, od tega bo Direkcija RS za infrastrukturo zagotovila 17.552.477,87 evra, Mestna občina Maribor pa 2.402.222,87 evra.
Direkcija za infrastrukturo je javno naročilo izgradnje prve etape mariborske zahodne obvoznice oddala družbam GIC Gradnje, IPI in Trgograd.
Za naslednji dve etapi obvoznice s priključkom na avtocesto v Slivnici je bila lani poleti javna razgrnitev državnega prostorskega načrta. Na direkciji računajo, da bodo z njuno gradnjo lahko začeli takoj po izgradnji prve etape. Zanju denar še ni zagotovljen, prav tako ni znana vrednost investicije. Celotna zahodna obvoznica naj bi bila zgrajena v letu 2026.
