DNEVNA: Občina želi v Melju vzpostaviti “nov Maribor”

“V Melju nameravamo kupiti večji del nekdanje tovarne MTT, da se bo meja med enim delom mesta in drugim zlila v eno razvito mesto. Naš namen je, da to postane enoten Maribor,” je na nedavnem srečanju s predsatvniki MČ Center, ki ima prostore prav v Melju, dejal župan Saša Arsenovič. Mestna občina Maribor (MOM) si namreč dolgoročno prizadeva revitalizirati Melje, prvi korak k doseganju tega cilja pa bo prav nakup nekdanjega industrijskega obrata MTT (Mariborska tekstilna tovarna), ki je z Meljem pomembno povezan, pravzaprav ostaja zanj nekakšen sinonim.

Bogato kulturno dogajanje v nekdanji tovarni

Nekdanji MTT je tudi eden ključnih dejavnikov, zaradi katerih se je pravzaprav Melje pričelo ponovno prebujati. Težko je verjeti, da je nekdaj cvetoča industrija, ki je dajala kruh več tisoč ljudem in pokonci držala ne le Maribor, temveč oskrbovala tudi dobršen del Jugoslavije, bojda na tak način, da si je povsem zasluženo pridobila pojmljiv naziv “jugoslovanski Manchester”, danes mesto duhov.

V Melju nameravamo kupiti večji del nekdanje tovarne MTT, da se bo meja med enim delom mesta in drugim zlila v eno razvito mesto. Naš namen je, da to postane enoten Maribor.

Preostanek tovarn žalostno sameva in buri duhove ter privablja bolj ali manj (ne)zaželene oblskovalce. Kar je ostalo od nekdaj, lahko rečemo celo veličastnih tovarn za svoj čas in prostor, je danes nema priča nekega drugega časa, sistema in celo mesta. Med ljudmi pa so še vedno žive podobe delavcev, tovarn in cvetoče industrije. Zakaj se torej zdi, da ko prečkamo veliko križišče pod nadvozom, ki vodi skozi t.i. “bob stezo” prek Drave na desni breg in gremo mimo nekdaj prav tako uspešnih in še vedno stoječih prič mariborske industrije, tovarn Intes in Vesne – kar je še ostalo od nje, ter stopamo po Meljski cesti, vse bolj stopamo v nek drug Maribor.

A gre za dalj časa trajajoče stanje, ki traja že desetletja. Prvi poskus obuditve tovarne MTT je potekal lani. V prostorih nekdanje tekstilne tovarne je potekal festival v sklopu Umetnostne galerije Maribor (UGM), kjer si je bilo mogoče ogledati sicer zaprto tovarno, obenem pa je dogodek napovedoval letošnji trienale EKO 8. Med koncem maja in koncem julija, natančneje 21. maj – 18. julij, bo tako spet mogoče obiskati nekdanjo Mariborsko tekstilno tovarno, ki je sicer javnosti nedostopna. Potekal bo največji kulturni dogodek v mestu EKO 8, v velikih halah tovarne v Melju bo na ogled tudi razstava z naslovom Pismo za prihodnost.

Prvi poskus obuditve tovarne MTT je potekal lani. V prostorih nekdanje tekstilne tovarne je potekal festival v sklopu Umetnostne galerije Maribor (UGM), kjer si je bilo mogoče ogledati sicer zaprto tovarno, obenem pa je dogodek napovedoval letošnji trienale EKO 8. Med koncem maja in koncem julija, natančneje 21. maj – 18. julij, bo tako spet mogoče obiskati nekdanjo Mariborsko tekstilno tovarno, ki je sicer javnosti nedostopna. 

“Osrednji del dogajanja je gotovo razstava Pismo za prihodnost. To boste lahko obiskali vsak dan od ponedeljka do sobote med 11.00 in 19.00 za samo 3 EUR (ali 2 če ste dijaki/študentje ali upokojenci). Na razstavi boste lahko vstopili v 360° zvočno izkušnjo gejzirja sredi Islandije. Podali se boste lahko na pot po reki Mississippi v ladji iz odpadnih kosov. Predstavili bomo zelene gozdičke, ki poganjajo sredi urbanih središč, npr. v mariborski Magdaleni. Mogoče bo videti 3D duhove mariborske industrije,” je pojasnil Jure Kirbiš, kustos UGM in asistent vodje projekta EKO 8. Ob tem bo v okviru EKO 8 še veliko spremljevalnega programa, od pogovorov z umetniki do vodstev po tovarni.

Revitalizacija večleten projekt

A interesi za obuditev Melja ostajajo tudi za v prihodnje. MOM vidi v nakupu kompleksna nekdanje Mariborske tekstilne tovarne Maribor v Melju velik potencial na eni strani za razvoj mladinske in alternativne kulture, za različne umetniške koncepte, za katere trenutno v Mariboru ni dovolj (ustreznih) prostorov.

Tudi Umetnostna galerija Maribor, kot vidimo, potrebuje dodatne prostore za svojo dejavnost in za razvoj novih dejavnosti. Tu so še potrebe, ki jih ima mesto na področju prostorov za prireditve in prostorov za razvoj inovativnih malih podjetij (start-upov), torej za podjetniški inkubator – vsi ti bi lahko našli svoje mesto tukaj.

“Tudi Umetnostna galerija Maribor, kot vidimo, potrebuje dodatne prostore za svojo dejavnost in za razvoj novih dejavnosti. Tu so še potrebe, ki jih ima mesto na področju prostorov za prireditve in prostorov za razvoj inovativnih malih podjetij (start-upov), torej za podjetniški inkubator – vsi ti bi lahko našli svoje mesto tukaj,” pojasnjujejo z Mestne občine Maribor. Nenazadnje Maribor tudi potrebuje pravi urbani utrip in kreativno vrenje, ki lahko nastaja s koncentracijo teh vsebin na skupnem prostoru. Po poročanju časnika Večer na občini razmišljajo tudi o tem, da bi lahko v prostorih nekdanjega MTT dobile mesto tudi nekatere vsebine sedanjega Kulturnega centra Pekarna, ko bo čas za njegovo prenovo.

“Računamo, da bomo objekte v sklopu MTT postopoma vračali v življenje, saj vemo, da so objekti zelo različni (na eni strani industrijske hale, na drugi pisarne) ter stari in slabo vzdrževani, zato o revitalizaciji razmišljamo v večletnem okvirju,” pojasnjujejo z Mestne občine Maribor. Obujanje Melja tudi po županovih besedah ne bo projekt enega leta, vsekakor pa mandata. Obenem si na občini ne želijo, da bi se kompleks MTT razdelil med veliko različnih lastnikov, ki bi videli vsak samo svoj interes, hkrati pa mesto več ne bi imelo vpliva na to, kaj se tam dogaja, in na razvoj tega dela mesta; Melje je za Maribor pomembno tako zgodovinsko kot tudi v prihodnosti.

Obenem si na občini ne želijo, da bi se kompleks MTT razdelil med veliko različnih lastnikov, ki bi videli vsak samo svoj interes, hkrati pa mesto več ne bi imelo vpliva na to, kaj se tam dogaja, in na razvoj tega dela mesta; Melje je za Maribor pomembno tako zgodovinsko kot tudi v prihodnosti.

“Ko govorimo o revitalizaciji nekdanjega MTT, pa to seveda pomeni, da govorimo tudi o dolgoročni viziji razvoja širšega območja Melja kot novega urbanega (ne več pretežno industrijskega) predela Maribora – predela z vsemi mestotvornimi vsebinami (stanovanji, delovnimi mesti, vrtci …) – nekakšnega »novega Maribora«,” razlagajo na občini.

Prodajalec nepremičnin na območju nekdanjega MTT je Družba za upravljanje terjatev bank, cena je 1,75 milijona evrov. Sredstva bi Mestne nepremičnine, podjetje v lasti MOM pridobilo z najetjem posojila.

Prodajalec nepremičnin na območju nekdanjega MTT je Družba za upravljanje terjatev bank, cena je 1,75 milijona evrov. Sredstva bi Mestne nepremičnine, podjetje v lasti MOM pridobilo z najetjem posojila.

“Prepričani smo, da občani od vodstva občine pričakujejo, da razmišlja o razvojnih priložnostih mesta in jih tudi uresničuje. V precejšnjem delu je uresničevanje teh priložnosti povezano z nepremičninami; lahko gre za opuščene komplekse s potencialom za razvoj podjetništva (poslovne cone, podjetniški inkubatorji), za lokacije s turističnim potencialom, s potencialom za razvoj kulturnih in drugih mestotvornih vsebin ali za kvalitetno stanovanjsko gradnjo,” pojasnjujejo na občini.

Prepričani smo, da občani od vodstva občine pričakujejo, da razmišlja o razvojnih priložnostih mesta in jih tudi uresničuje. V precejšnjem delu je uresničevanje teh priložnosti povezano z nepremičninami; lahko gre za opuščene komplekse s potencialom za razvoj podjetništva (poslovne cone, podjetniški inkubatorji), za lokacije s turističnim potencialom, s potencialom za razvoj kulturnih in drugih mestotvornih vsebin ali za kvalitetno stanovanjsko gradnjo.

Poleg Melja pa si na mestni občino prizadevajo tudi obuditi predel MČ Magdalena, posebej med Ulico pariške komune in Ulico Moše Pijada; revitalizacija se je začela že z ureditvijo podvoza v Ljubljanski ulici in Magdalenskega parka, kjer so z zadnjimi ureditvenimi deli zaključili v lanskem letu.

Poleg Melja pa si na mestni občino prizadevajo tudi obuditi predel MČ Magdalena, posebej med Ulico pariške komune in Ulico Moše Pijada; revitalizacija se je začela že z ureditvijo podvoza v Ljubljanski ulici in Magdalenskega parka (končano v lanskem letu).

“Z zaključkom tega projekta je dobil Maribor povsem nov urbani prostor, na katerem se križata trajnostna mobilnost (varne površine za kolesarje in pešce, nove kolesarske povezave), preživljanje prostega časa in druženje (obnovljen Magdalenski park, košarkarsko igrišče v parku, igrala pred stanovanjskimi blok) ter umetniško izražanje (površine za grafite in poslikave, razstavišče na prostem Ob štreki). Našteto se odlično navezuje na izobraževalne ustanove v neposredni bližini in na novo zdravstveno postajo v Jezdarski ulici, vse skupaj pa daje tudi kakovosten urban življenjski prostor,” še dodajajo na mariborski občini.