Mariborska Piramida, 386 metrov visok mestni grič, kjer je nekoč stal mariborski grad, velja za priljubljeno izletniško točko Mariborčanov in drugih obiskovalcev. Grad so zgradili Spanheimi v začetku 12. stoletja za obrambo pred Madžari. Bil je grad v obmejni Dravski marki in po njem so naselbina, trg in mesto dobili ime Marchpurg oz. Marburg. Leta 1528 je grad pogorel. Okoli leta 1560 so ga renesančno obnovili, nato pa do leta 1790 porušili. Iz ostankov materiala so postavili kamnito piramido, ki je dala griču tudi ime, od gradu pa sta ostala le okop s strmimi nasipom in vodnjak brez venca. Vrh okopa stoji klasicistična kapela iz leta 1821 s kamnitim Marijinim kipom. Napis na spominski plošči v kapeli priča o tem, da je prvotno piramido leta 1821 uničila strela, grof Henrik Brandis pa je dal postaviti kapelo v spomin na lokacijo starega gradu.

Okolica poti do Piramide ni urejena, vrv pri zvončku želja je strgana, fasada kapelice je porisana

Bralci so nas opozorili, da okolica poti do Piramide ni urejena tako, kot bi lahko bila. Zanemarjeno je pobočje z vinsko trto, trava ni redno pokošena, grmovje ni obrezano, okolica klopi ni v najboljšem stanju. Kljub številnim predvolilnim obljubam aktualnega mariborskega župana, ki je zatrjeval, da bo Piramida postala urejeno območje za druženje in srečevanje Mariborčanov ter obiskovalcev, se do zdaj ni nič naredilo. Obiskovalci ne morejo niti pozvoniti z zvončkom želja na Marijini kapelici, saj je vrv že nekaj časa strgana. Fasada kapelice je v zelo slabem stanju, popisna je tudi z več neprimernimi napisi.

Mestna občina Maribor: Tako zemljišče kot Marijina kapelica na Piramidi v lasti Republike Slovenije

Za odgovore v zvezi s stanjem na Piramidi smo se obrnili na Mestno občino Maribor, odkoder so nam odgovorili, da sta tako zemljišče kot Marijina kapelica na Piramidi v lasti Republike Slovenije, z njima pa upravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. “Tudi ostala zemljišča na območju Piramide so v lasti Republike Slovenije, upravljavci pa so različni – ob ministrstvu še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, na delih, kjer so gozdne površine, pa tudi Slovenski državni gozdovi.”

Nadalje odgovarjajo, da si Mestna občina Maribor prizadeva za prenos zemljišč na lokalno skupnost, saj “želimo v okviru celovite revitalizacije zgodovinskega mestnega jedra in v povezavi z zelenimi mestnimi griči ter imenitnimi razgledi na Piramidi, Mestnem vrhu in Kalvariji ustvariti kulturno, historično in turistično območje z urbanimi vinogradi, mestnimi sadovnjaki, rekreacijskimi površinami in visokokakovostno gastronomsko ponudbo.”

Prednostno je pridobivanje zemljišč na Piramidi, saj vidimo povezavi ostalin gradu na Piramidi s starim mestnim jedrom in mestnega vinograda na Piramidi z najstarejšo trto na Lentu kot zgodbo o Mariboru in njegovi identiteti.

“Prednostno je pridobivanje zemljišč na Piramidi, saj vidimo povezavi ostalin gradu na Piramidi s starim mestnim jedrom in mestnega vinograda na Piramidi z najstarejšo trto na Lentu kot zgodbo o Mariboru in njegovi identiteti.”

Z upravljavci zemljišč, odgovarjajo na občini, vodi Mestna občina Maribor intenzivne razgovore na strokovni ravni. “Pripravili smo tudi vsebinska izhodišča za razvojno strategijo oživljanja mestnih gričev Piramide in Kalvarije z Račjim dvorom ter območij med njimi. Ta izhodišča so osnova za izkaz javnega interesa mesta Maribor, kar je potrebno, če želimo prenos zemljišč z RS na lokalno skupnost.”

Ne glede na zapisane odgovore, pa se zdi, da mesto premalo “pritiska” na upravljavce Piramide, ki očitno svojega dela ne opravljajo tako, kot bi morali. Ob tem marsikdo pozablja, da se Piramida kot simbol Maribora pojavlja na večini promocijskih materialov mesta, zato jo obišče tudi veliko tujih turistov, ki nad videnim gotovo ne morejo biti navdušeni.