Botanični vrt Univerze v Mariboru je nedavno navdušil z novim promocijskim videom, ki prikaže panoramo in dogajanje enega najlepših kotičkov našega mesta. Naročnik novega videa je Univerza v Mariboru, v Botaničnem vrtu pa nam povedo, da je filmček nastal v sklopu Festivala praženega krompirja, ki se je letos odvijal v obliki spletnega dogodka s prenosom v živo.

Četudi se približujejo nekoliko hladnejši dnevi, se dogajanje v mariborskem Botaničnem vrtu ne ustavlja, ampak postaja še bolj barvito. »Jeseni, to je oktobra in novembra, pripravljamo še nekaj dogodkov za naše obiskovalce. Povezani so z izobraževanjem širše javnosti na temo ohranjanja rastlinske raznolikosti, ohranjanjem kulturne dediščine in s praktičnim vrtnarjenjem. Načrtujemo tudi nekaj novih zasaditev v zbirkah rastlin,« načrte opišejo v Botaničnem vrtu. V prihodnjih tednih se boste lahko tako udeležili fotografske razstave rastlin z rdečega seznama, delavnice uporabe okrasnih trav v zasaditvah, rokodelskih delavnic, ki vas bodo povedle v preteklost, delavnice jesenskega sajenja in zaščite vrtnic ter priprave zelenjavnih shrankov.

Delovanje še vedno pod taktirko koronavirusa

Botanični vrt se tako v post-koronskem času spet vrača na stare tire, a posledice ostajajo. »Ukrepi so v spomladanskem času za dva meseca botanični vrt odrezali od obiskovalcev. Zaradi tega smo utrpeli velik izpad prihodka, saj je v tem obdobju vrt najbolj obiskan: veliko je šolskih ekskurzij, turističnih skupin in individualni ogledov,« razlagajo v Botaničnem vrtu:

»Odpovedati smo morali tudi vse prireditve, ki smo jih imeli na programu: velikonočne dogodivščine, majski sejem rastlin, vrtnice in vino idr.« Pojasnijo, da je delovanje vrta še vedno prilagojeno priporočilom za preprečevanje širjenja virusa, kar pomeni, da se izvajajo samo tiste prireditve, kjer je mogoče zagotoviti primerno razdaljo med obiskovalci, izvaja se obvezno razkuževanje skupnih prostorov …

Avtobusna linija že privablja več obiskovalcev

Od nedavnega je dostop do Botaničnega vrta Univerze v Mariboru še lažji, saj je bila trasa avtobusne linije št. 2 ob nekaterih vožnjah podaljšana skoraj do vhoda v vrt. Na podaljšani trasi linije 2 do Botaničnega vrta, dolgi 1,2 kilometra, avtobusi od začetka septembra ob delavnikih in sobotah opravijo šest voženj dnevno, ob nedeljah pa štiri vožnje. Za podaljšanje avtobusne linije 2 je Mestna občina Maribor dosegla dogovor z Občina Hoče – Slivnica in Ministrstvom za infrastrukturo.

»Obisk botaničnega vrta v jesenskem času je posebno doživetje, saj ponuja mnogo barv, oblik, vonjev in okusov. Ne zamudite jesenskih barvitih in čarobnih trenutkov, ki jih ponuja sprehod po botaničnem vrtu v mesecu oktobru.«

Učinke nove avtobusne linije je že mogoče zaznati, nam zaupajo v Botaničnem vrtu UM: »Več manjših skupin in posameznikov je že prišlo z novo avtobusno linijo na ogled vrta ali pa so obiskali Pohorsko tržnico. Menimo, da bo učinek še večji, ko bodo ljudje bolje seznanjeni s to novostjo. Zagotovo bo učinek veliko bolj opazen v spomladanskem času«. »Obisk botaničnega vrta v jesenskem času je posebno doživetje, saj ponuja mnogo barv, oblik, vonjev in okusov. Ne zamudite jesenskih barvitih in čarobnih trenutkov, ki jih ponuja sprehod po botaničnem vrtu v mesecu oktobru,« še povabijo.

Botanični vrt tudi pomembna zgodovinska točka

Mariborski Botanični vrt zavetje nudi tudi arheološkim in drugim zgodovinskim ostalinam območja vzhodnih obronkov Pohorja in avstrijske Štajerske, kjer so bile v izkopaninah analizirane starodavne rastline, živali in orodja. V lanskem letu je bila po dolgem času prizadevanj, da bi se ostanki zgodovine predstavili širši javnosti, v Botaničnem vrtu v sklopu projekta odprta arheološka učna pot, ki zajema celo nasade prazgodovinskih rastlin. Znotraj projekta je bila vzpostavljena tudi blagovna znamka Heriterra, ki vključuje izdelke, doživetja, rastline in hrano paleolitika.

Arheološka pot, o kateri lahko več preberete tudi v našem prispevku Odkritje množičnih grobov v Pivoli razkrilo življenja starodavnih Pohorcev, je letos obeležila že prvo obletnico.

Prav v Pošteli je bila pred koncem 9. in sredino 6. stoletja pr. n. št. ena najpomembnejših naselbin med Alpami in Panonsko nižino. Grobišča naselbine se raztezajo od planote pri Habakuku po pobočju vse do Pivole, kjer je danes najbolje ohranjeno starejše železnodobno gomilno grobišče širšega Podravja. Eno takšnih grobišč se na 9 hektarjih razteza prav tako na območju Botaničnega vrta v Pivoli. Doslej so tukaj našteli že 80 gomil. V pozni železni dobi so umrle v glavnem sežgali na grmadi in jih skupaj z darovi, večinoma hrano in pijačo za popotnico, pokopali v grobnico, preko pa zasipali zemljo in tako napravili gomilo. Večja gomila, bolj pomembna je bila oseba, ki je bila v njej pokopana. V gomile so sicer pokopavali le najuglednejše člane skupnosti. Pokopani so živeli na območju Poštele, ena gomila pa je služila le za eno umrlo osebo.

Arheološke raziskave razkrile jedilnike prednikov

»Posebnost je to, da smo uspeli združiti toliko različnih strok,« je za Maribor24.si ob lanski otvoritvi arheološke učne poti povedal dr. Matija Črešnjar: »Arheologi smo poskrbeli za arheološke najdbe in jih razvrstili po obdobjih, potem smo v zgodbo vpletli botanike, ki so preučili, za katere rastlinske vrste gre, paleozoologi so preučili živalske kosti in tako ugotovili, katere živali so tedaj jedli. Napolnili smo eno veliko podatkovno bazo, s katero smo potem prišli do kulinaričnih specialistov in jim razložili, katere sestavine lahko uporabijo za jedi.« Preučevanje je tako razkrilo zanimiv jedilnik naših prednikov – »keltsko pivo« zvarjeno iz zelišč, poseben paleolitski kruh iz enozrnice, ki je veliko bolj hranljiv, kot kruh, ki ga uživamo danes, za sladico pa so denimo postregli s smokvami z medom in zmletimi orehi.

Preučevanje je tako razkrilo zanimiv jedilnik naših prednikov – »keltsko pivo« zvarjeno iz zelišč, poseben paleolitski kruh iz enozrnice, ki je veliko bolj hranljiv, kot kruh, ki ga uživamo danes, za sladico pa so denimo postregli s smokvami z medom in zmletimi orehi.

Na območju arheološke poti je bil ustvarjen tudi poseben vrt z nasadi semen starodavnih rastlin  bila s semeni starodavnih rastlin mlajše kamene, bakrene, bronaste in železne dobe, rimskega in poznoantičnega obdobja ter srednjega veka. Vrt je zasnovan iz desetih, med seboj ločenih parcel, ki so povezane glede na kronologijo. Po ugotovitvah na področju arheobotanike, rastline v tistih časih tako niso bile tako zelo različne od današnjih, šlo je le ta t. i. stare vrste. V t. i. paleovrtu lahko najdemo žižule, črni sirek, smokvovec, pritlikavo pšenico, staro sorto rži, ajdo, starinsko piro, proso, njivsko meto, navadni rebrinec, belo gorčico, ogrščico in mnoge druge.

Arheološka pot, o kateri lahko več preberete tudi v našem prispevku Odkritje množičnih grobov v Pivoli razkrilo življenja starodavnih Pohorcev, je letos obeležila že prvo obletnico, nekaj utrinkov lanske otvoritve pa si ogledate tudi v zgornji Facebook objavi. Več o arheološkem parku ter možnosti obiska najdete tudi na naslednji povezavi.

Beseda ali dve o Botaničnem vrtu

Mariborski Botanični vrt ima svoje korenine, tako dobesedno kot simbolno, v 19. stoletju, ko je bil stari del zasajen kot zasebna zbirka. Nekaj botaničnih presežkov, kot sta dve orjaški sekvoji in orjaški klek, tako obstaja še danes. Ker se je zasebni nasad nahajal v bližini Pohorskega dvora, nad katerim bdi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, se je kmalu porodila ideja o ustanovitvi pravega botaničnega vrta. Ideja je iz načrtov prešla v gredice po letu 1994, za izvedbo pa je zaslužen ustanovitelj botaničnega vrta prof. dr. Božidar Krajnčič. Botanični vrt je danes aktivno vključen v mariborsko dogajanje ter hkrati nudi prostor za številne kulturne in druge dogodke.