V mariborskem podjetju Snaga so v začetku letošnjega leta pristopili k evropskemu projektu LIFE IP CARE4CLIMATE in postali prvi izvajalec sortirnih analiz bioloških odpadkov v Sloveniji. Na področju ravnanja z biološkimi odpadki še vedno obstaja veliko priložnosti za izboljšave, kljub temu da odgovornost gospodinjstev na področju ravnanja z odpadki z leti narašča, kar je razvidno tudi iz količin ločeno zbranih odpadkov, ki predstavljajo neprecenljive surovine za njihovo nadaljnjo predelavo.

Sodelovanje mogoče vse do konca novembra

Za namene izvedbe projekta so na Ministrstvu za okolje in prostor izdelali kuhinjski dnevnik odpadne hrane, s katerim bodo zbirali podatke o tem, katere vrste hrane največkrat zavržemo, delež užitnega dela zavržene hrane in najpogostejše vzroke za nastanek odpadne hrane v slovenskih gospodinjstvih.

Dnevnik se izpolnjuje doma sedem zaporednih dni in je dostopen na povezavi: https://dnevniki.care4climate.si/ ali na spletni strani https://samo1planet.si/. Dnevnik je možno tudi izpolnjevali v pisni obliki na papirju, saj je v pdf formatu dostopen na istih povezavah. Z raziskavo so začeli z mesecem oktobrom in bo odprta do konca novembra 2021.

“Do sedaj smo v sklopu projekta naredili dve sortirni analizi bioloških odpadkov v občini Maribor. Ena analiza je zajemala predvsem gosto (blokovsko) poselitveno strukturo, druga analiza pa območje s pretežno individualno poselitvijo. Delež odpadne hrane je nekoliko višji za gosto poseljena območja, kjer se prav tako pojavlja tudi več nečistoč (plastika, steklo, kovine,…),” razlagajo v Snagi.

Količina zbranih bioloških odpadkov se povečuje

“V Snagi smo se v namen izboljšanje ločenega zbiranja bioloških odpadkih v jesenskem času lotili svetovalnih nadzorov nad njihovim zbiranjem, s katerimi želimo našim uporabnikom nuditi pomoč in jih pravilno usmerjati pri ločevanju bioloških odpadkov,” pojasnjujejo v mariborskem podjetju.

V naslednjem mesecu bodo izvedli tudi pregled vključenosti gospodinjstev v ločevanje bioloških odpadkov oz. njihovo hišno kompostiranje, saj je njihovo ločevanje ali kompostiranje po zakonodaji obvezno za vse uporabnike. Pomembno je namreč izločiti biološke odpadke iz ostalih odpadkov in na ta način poskrbeti za odgovoren odnos do njih v obliki kompostiranja in vračanja komposta v okolje.

Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2019 zavrgel povprečno 67 kg hrane, v letu 2020 pa že 68 kg. Po podatkih SURS več kot polovico vse odpadne hrane povzročimo v gospodinjstvih.

Delež odpadne hrane, ki se pojavlja med biološkimi odpadki v občini Maribor je 12 %. Od tega je 38,9 % zavržene užitne hrane, 60,8 % neužitne hrane (olupki sadja in zelenjave, jajčne lupine, koščice, papirnate serviete, brisače in robčki,..) in pa 0,3 % neuporabljene zapakirane hrane. Ker projekt zajema trenutno samo dve območji, vzorca ne moremo posplošiti in pripisati tega rezultata celotni občini Maribor. 

Sicer zberemo na mesečni ravni povprečno 1.300 ton bioloških odpadkov kar znese letno 15.600 ton (velja za leto 2021). V letu 2021 se je količina zbranih bioloških odpadkov povečala za 12,7% glede na predhodno leto. Prav tako bodo količine naraščale tudi v prihodnje zaradi boljšega ločevanja. Vse zbrane biološke odpadke predajamo pogodbenemu partnerju, ki je registriran za njihov prevzem in obdelavo.

Za potrebe projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bodo iz pridobljenih podatkov sortirnih analiz izračunane predvidene količine izpustov toplogrednih plinov na račun odpadne hrane, saj je namen projekta LIFE IP CARE4CLIMATE spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. Cilj projekta je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo, torej spodbujati in krepiti rešitve za eno najbolj perečih težav sodobnih družb, tj. podnebno krizo. Pri tem pa vzpostaviti povezanost med trajnostno mobilnostjo, odgovornim ravnanjem z odpadno hrano, energetsko učinkovitostjo, zelenim javnim naročanjem in trajnostno rabo zemljišč v prizadevanjih, da s spremembami navad in utečenih praks zmanjšamo količino toplogrednih plinov oziroma občutno zmanjšamo ogljični odtis Slovenije.