Meseca februarja je Mestna občina Maribor predstavila načrte v zvezi s sežigalnico, ki naj bi pripomogla zmanjšati količino odpadkov, obenem pa bi lahko dosegli nižje cene ogrevanja za prebivalce v mestu. Sežigalnica, ki naj bi bila opremljena z napredno tehnologijo in imela minimalen vpliv na okolje, bi lahko poskrbela za manjšo uvozno odvisnost, hkrati pa bi Maribor z lastnim objektom za energijsko izrabo vzpostavil celovit sistem, ki bi preprečil kopičenje odpadkov in tveganja za nekontrolirane požare. Pri svetniških skupinah smo preverili, kakšno stališče zavzemajo glede referenduma in samega objekta. 

Referendum bi se odvil junija

Po tem, ko so nekateri mestni svetniki izrazili pomisleke o smiselnosti sežigalnice, ki bi imela vpliv na okolje ter kakovost bivanja občanov, se je Mestna občina Maribor odločila, da na prihodnji redni seji mestnega sveta, med gradivo uvrsti odlok o razpisu referenduma, po katerem bi se občani o morebitni gradnji objekta za energijsko izrabo odpadkov izrekli 21. junija. Če bo odlok sprejet, bo mesto Maribor prvič v zgodovini imelo posvetovalni referendum, ki bo pokazal ali si Mariborčani želijo imeti tak objekt ali ne. Lidija Krebl, direktorica mestne uprave MO Maribor je pred redno sejo na srečanju z novinarji pojasnila, da bo referendum razpisan tako hitro zaradi koncesijskega postopka, ki je v teku pri ministrstvu, ter želje občine, da projekt ne bi postal eden izmed točk politične kampanje pred jesenskimi volitvami. 

Pobudi za referendum ne bodo nasprotovali, odločijo se naj Mariborčani

V svetniški skupini SDS predlogu o referendumu ne bodo nasprotovali, čeprav se jim zdi, da je datum o tako pomembni zadevi morda nekoliko prehiter. V skupini menijo, da bi se moralo pridobiti najprej več informacij, toda v tem primeru ne bodo nasprotovali želji župana, da se o tem izrečejo prebivalci Maribora. Prav zaradi pomanjkanja ključnih informacij se sicer v skupini bojijo, da bi znal referendum zaiti v napačno smer.

Samemu projektu sežigalnice, svetniška skupina SDS načeloma ne nasprotuje, vendar pa si želijo da bi projekt potekal transparentno, obenem pa menijo, da je postavljena cena za izgradnjo previsoka. Zavedajo se, da so odpadki velik problem, ki potrebuje rešitve, vendar pa morajo pri projektu biti izpolnjeni določeni kriteriji tako glede cene, transparentnosti in tudi volje občanov. Če se bo izkazalo, da bo projekt najboljša rešitev, potem ga bodo tudi podprli.   

Obenem v svetniški skupini menijo, da bo potrebno več pozornosti dati stroki kot zgolj mnenju javnosti:

»Stroka zagotovo mora biti še bolj vključena. Stroka je tista, ki nam lahko z njihovimi strokovnimi in izdelanimi mnenji daje določena navodila in napotke, kako in zakaj se kdo odloči za ali pa proti.«

 

Predlog je morda časovno nekoliko prehiter

V svetniški skupini Gibanje Svoboda so zapisali, da posvetovalnemu referendumu ne nasprotujejo, saj menijo, da je vključevanje občanov v odločanje pomembno in dobrodošlo, podobno kot pri svetniški skupini SDS, pa menijo da je predlog morda časovno nekoliko prehiter, saj takšni procesi potrebujejo čas za temeljito razpravo in jasno predstavitev vseh vidikov, da se lahko občani odločajo na podlagi celovitih informacij.

Ob tem opozarjajo, da mora pri oblikovanju izhodišč in razlagi posledic pomembno vlogo odigrati stroka, referendum pa naj bo nadgradnja tega procesa, ne njegova zamenjava. V luči tega v skupini predlagajo, da se najprej razmisli o tem, kako zagotoviti več prostora za strokovno razpravo in informiranje javnosti, preden se dokončno odloči  o nadaljnjih korakih. 

V svetniški skupini Gibanje Svoboda poudarjajo, da so naši odpadki naša odgovornost, ter da je finančno nevzdržno in neetično to prelagati na druga okolja, tudi v bodoče pa se bodo v svetniški skupini zavzemali za nadzorovano, sodobno in odgovorno rešitev ravnanja z odpadki.

V Gibanju Svoboda razumejo pomisleke dela javnosti glede projekta sežigalnice, vendar pa se bodo o tej zadevi odločali na podlagi podatkov, stroke in dolgoročne odgovornosti do mesta, saj sodobne sežigalnice niso objekti iz devetdesetih let, temveč gre za naprave, ki delujejo po najstrožjih evropskih standardih. Iz tega sledi, da če je tehnologija vrhunska in nadzor stalen, potem je tudi zdravstveno in okoljevarstveno tveganje nizko.

V SMS Zeleni odločno proti sežigalnici odpadkov v Mariboru

V Stranki Mladih - Zeleni Evrope se zavedajo,  da so naši odpadki naša skrb, toda v tem primeru se ne strinjajo z mestnimi oblastmi, ki želijo odpadke preprosto sežigati. Kot so zapisali v stranki, so sežigalnice pred desetletji bile najboljša med slabimi izbirami, a v zadnjih letih v razvitem svetu se problematike odpadkov lotevajo s pristopi, ki so bistveno bolj prijazni do okolja in prebivalcev.

»V kolikor bi se mesto res zavzemalo za okolje, bi sledilo šestim R-jem ali po slovensko zavračanju (tu je mišljeno predvsem zavračanje nepotrebne embalaže), zmanjševanju, ponovni uporabi, recikliranju, ponovnemu razmisleku (torej ali je res nekaj odslužilo in hkrati ali nekaj iz oglasov res potrebujemo) ter popravljanju (kar pozabljamo in raje kupimo novo in zavržemo nekaj, kar bi z majhnim popravilom ponovno služilo svojemu namenu).«

V Stranki mladih – Zeleni Evrope so na vseh razpravah mestnega sveta o problematiki odpadkov zmerom spodbudili mestno upravo in javno podjetje Snaga k pristopu 6-R, toda do sedaj je predlog dobil le odobravanje mestnih svetnikov, ne pa tudi konkretnega rezultata.

Sežigalnica bi za delovanje potrebovala trikrat več odpadkov, kot jih Maribor trenutno proizvede, zato bi moralo podjetje Snaga delovati v nasprotju s trendi zmanjševanja odpadkov. Ker njen poslovni model temelji na stalni ali večji količini odpadkov, bi njihovo zmanjševanje ogrozilo njeno rentabilnost.

Maribor bi po mnenju stranke tako postal primer slabe prakse pri spodbujanju prebivalcev k zmanjševanju količine odpadkov, hkrati pa bi s sežigalnico v mesto vozilo večje število tovornjakov, ki bodo dodatno prispevali k onesnaževanju mesta z izpusti ter odpadki namenjenimi za sežig. 

Pri Stranki Mladih – Zeleni Evrope želijo poudariti, da izgradnja sežigalnice v prvi vrsti ni politično vprašanje, temveč ga v stranki vidijo kot pomembno okoljsko vprašanje. Prav zato projektu sežigalnice ostro nasprotujejo tako v Mariboru kot tudi na drugih lokacijah, saj gre za preživeto obliko soočanja s problematiko odpadkov, ki bi negativno vplivala na kakovost življenja v mestu.

Svetniki še niso prejeli vseh potrebnih odgovorov

Pri svetniški skupini Demokrati smatrajo, da je odločitev o umeščanju sežigalnice v Mariboru izjemno kompleksna, saj je odprtih veliko neznank in neodgovorjenih vprašanj ter dilem. Po eni strani lahko sežigalnica odpadkov mestu Maribor prinaša energetsko izrabo odpadkov in posledično manjšo odvisnost od deponij in sodobne standarde čiščenja, po drugi strani pa se odpirajo mnoga vprašanja o vplivih na okolje, primerni lokaciji, ter finančni konstrukciji investicije.

»To vse so vprašanja, na katere svetniki nismo prejeli vseh odgovorov, saj slišimo na eni strani podpornike, ki poudarjajo napredne tehnologije, na drugi strani pa nasprotniki opozarjajo na zdravstvena tveganja in prednost recikliranja.«

Svetniška skupina Demokrati želi opozoriti na vidik tveganja pri financiranju izgradnje oziroma investicije, saj je do sedaj znano, da bi naj celotno finančno tveganje za naložbo v celoti prevzel koncesionar. Zaradi velikega finančnega tveganja pri tako obsežni investiciji, ki naj bi od prvih ocen narasla iz 60 na 100 milijonov evrov, obstaja bojazen, da bo koncesionar izpostavljen visoki ravni tveganja, če se pridobivanje energije ne obnese v želenem obsegu.

Ob tem opozarjajo, da ne gre zanemariti dejstva, da bi Snaga lahko zagotovila le okrog 14 tisoč ton odpadkov za sežiganje letno, preostalih 36 tisoč ton pa celotna vzhodna regija s Koroško in Prekmurjem.

Zaradi naštetega v skupini menijo, da je nujno potrebna širša javna razprava vseh deležnikov, v kateri naj najprej stroka osvetli odločevalcem vse prednosti, slabosti, finančna in druga tveganja, na drugi strani pa se odpre javna razprava civilne družbe, saj gre za investicijo z visokimi tveganji in mnogimi vplivi tako na okolje, kot na življenje in zdravje ljudi.

Zaradi navedenih dejstev Demokrati Maribor podpirajo pobudo za razpis referenduma o sežigalnici v Mariboru:

»Vsekakor bo posvetovalni referendum oziroma rezultat odražal mnenje vseh meščanov in meščank o tako pomembni investiciji, kot je umestitev in morebitna realizacija drage investicije, ki bi na vseh segmentih pomembno vplivala na življenja in zdravje nas ljudi, ki živimo na območju mesta Maribor.«

Najprej je potrebno opraviti širšo javno razpravo

V svetniški skupini Nova Slovenija - Krščanski demokrati menijo, da je o investiciji s takšnim finančnim obsegom in pomembnimi vplivi na okolje treba opraviti širšo javno razpravo, prav tako pa bodo podprli predlog o razpisu referenduma.  

Na mestnem svetu so v skupini podali predlog, da se ustanovi neodvisno nadzorno telo zainteresirane strokovne civilne javnosti, kar je podprl tudi župan. Tovrstno telo bi spremljalo izvedbo projekta, stroške oziroma porabo sredstev, imelo sproten dostop do vseh ključnih informacij, o svojih ugotovitvah pa bi redno obveščalo javnost. Na ta način bi zagotovili večjo transparentnost izvedbe projekta in porabe javnih sredstev.

Po mnenju svetniške skupine, je pred odločitvijo o investiciji treba pridobiti jasne odgovore glede realnosti predvidenega finančnega obsega in možnosti, da bi po reviziji zadostovalo 50 milijonov evrov, o podpori države z nepovratnimi sredstvi ter možnosti pridobitve sredstev EU, o finančnem deležu Mestne občine Maribor in njeni kreditni sposobnosti glede na zadolženost, o letni obremenitvi zaradi emisijskih kuponov ter o ustreznosti izbrane lokacije z vidika okoljskih zahtev. Če bodo odgovori na ta vprašanja pozitivni, menijo, da je projekt smiselno izvesti.

V prid izvedbi projekta, ob izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev, govori tudi dejstvo, da vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se del predeluje v sežigalnicah, kjer se iz njih pridobiva energija. Sežigalnici v prid govorita tudi primera dobre prakse iz Dunaja in Celja, kjer oba objekta termično obdelujeta odpadke, koristi od tega pa ima lokalno prebivalstvo.

»Za Maribor bi izgradnja naprave za termično obdelavo odpadkov pomenila pomembne koristi, med drugim zmanjšanje količin odpadkov na deponijah ter večjo stopnjo samozadostnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Z lastno napravo bi se povečala tudi zanesljivost oskrbe s toploto, saj mesto ne bi bilo več v tolikšni meri odvisno od uvoza zemeljskega plina in razmer na energetskih trgih.«

Vse to bi lahko prispevalo k stabilnejšim in konkurenčnim cenam toplote za odjemalce, hkrati pa bi se povečala energetska samozadostnost mesta, saj bi pomemben delež toplote za sistem daljinskega ogrevanja pridobili iz odpadkov. V skupini menijo, da je ključno to, da je ravnanje z odpadki umeščeno v celovit lokalni ali nacionalni sistem. Pri odločitvi o tako pomembnem projektu morajo biti zagotovljene odprta javna razprava, vključitev civilne družbe ter jasna in strokovno utemeljena pojasnila.

Referendum je lahko smiseln, vendar šele kot zaključek procesa

Pri Listi Kolesarjev in pešcev menijo, da je posvetovalni referendum lahko smiseln korak, vendar šele kot zaključek procesa, ne kot njegovo nadomestilo. Pred tem morajo biti izpolnjeni osnovni pogoji kot so neodvisna in javno dostopna presoja vplivov na zdravje, jasna analiza vplivov na okolje ter pregled vseh alternativ v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki.

Ob tem dodajajo, da mora biti razprava dejansko odprta in vključujoča, z zdravstveno stroko, neodvisnimi strokovnjaki, civilno družbo in javnostjo, ob popolni transparentnosti projekta. Šele na podlagi takšnih informacij lahko referendum predstavlja informirano odločanje, sicer pa obstaja tveganje, da postane zgolj formalnost brez realne vsebine.

V svetniški skupini prav tako želijo poudariti, da postavitev sežigalnice v Mariboru odpira resna strokovna in razvojna vprašanja, ki jih ni mogoče reševati zgolj z investicijsko logiko.

»Prvi pogoj kakršnekoli odločitve mora biti neodvisna, javno dostopna in strokovno utemeljena presoja vplivov na zdravje in okolje, ne le dokumentacija investitorjev. Hkrati se moramo vprašati, ali želimo mesto, ki bo dolgoročno vezano na sežig odpadkov, ali pa mesto, ki sistematično zmanjšuje količine odpadkov in krepi krožno gospodarstvo.«

Za Slovenijo bi zadostovala ena sežigalnica

V svetniški skupini Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti že od vsega začetka nasprotujejo postavitvi sežigalnice na lokaciji, ki je predvidena, saj gre za umestitev sežigalnice v urbano naselje, pri čemer ni upoštevana niti 300 metrov varnostna norma od prebivalstva. Prav tako smatrajo, da bi za Slovenijo zadostovala ena sežigalnica, nikakor pa ni potrebe po dveh. 

»Obljube, da bo ogrevanje s toploto iz sežigalnice znatno cenejše, ne držijo. Če pogledamo primer Celja, kjer je sežigalnica že odplačana in še ni predmet plačevanja emisijskih kuponov, je cena toplote na MWh v Ljubljani in na Jesenicah zgolj 4 odstotke  višja od Celja. Cena toplote v Mariboru je trenutno višja za 27 odstotkov od povprečja v Republiki Sloveniji, vendar si MOM oziroma JHMB obeta znatni prihranek z zagonom kogeneracije na biomaso in toplotne črpalke Pristan.«

Kot so zapisali pri Listi za pravičnost in razvoj, je evropska raziskava Resnična toksična cena sežiganja odpadkov, pokazala zaskrbljujoče podatke, predvsem glede vsebnosti dioksinov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v živilih ter drevesih. Predvsem slednji so zelo nevarni, zato je potrebno zmanjšati njihovo izpostavljenost na najnižjo možno raven. Druga raziskava je potrdila povečanje incidence raka na območjih, kjer so prisotne sežigalnice na Portugalskem, kjer so ugotovili povečano razmerje med tveganjem in stopnjo umrljivosti za rakom jeter in žolčevodov, trebušne slinavke in dihal. 

V svetniški skupini opozarjajo tudi na visoko ceno izgradnje sežigalnice, ki bi v obdobju sedmih do desetih let lahko presegla 130 milijonov evrov, zato menijo, da bi se del tega denarja raje vložil v tehnologije recikliranja, ki jih spodbuja in financira Evropska unija. Z boljšim ločevanjem in krožno predelavo odpadkov, na primer plastike, plenic, bioloških odpadkov in blata iz čistilnih naprav, bi lahko Maribor v nekaj letih skoraj v celoti zmanjšal količino odpadkov, zato sežigalnica ne bi bila potrebna. Preostale manjše količine odpadkov pa bi lahko obdelali z okolju prijaznejšimi tehnologijami, kot je piroliza.