Konec novembra 2018 je bil prometu predan še zadnji del podravske avtoceste A4 med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje, s čimer je bila dokončana ena pomembnejših prometnih zgodb tega dela Slovenije. V celoti je tako dograjena 33 kilometrov dolga avtocestna povezava med Slivnico pri Mariboru in Gruškovjem, ki ni pomembna le za Podravje in vzhodno Slovenijo, temveč tudi kot del širšega vseevropskega prometnega omrežja.

[[image_1_article_86572]]

Gre za projekt, ki je bil za prebivalce tega območja pomemben iz več razlogov. Po eni strani zaradi hitrejše in varnejše prometne povezave proti hrvaški meji, po drugi pa zato, ker je prav ta smer dolga leta veljala za eno prometno najbolj obremenjenih in tudi problematičnih tras proti jugu. Dokončanje zadnjega, 5,8 kilometra dolgega odseka je zato pomenilo zaključek dolgo pričakovane prometne investicije, s katero se je prometna slika na tem delu države bistveno spremenila.

Odsek v skupni dolžini 13,03 kilometra je bil zgrajen na trasi dotedanje glavne ceste G1-9, ki jo zdaj nadomešča vzporedna regionalna cesta v dolžini 13,9 kilometra. Ta ima pomembno povezovalno funkcijo med kraji ob trasi avtoceste in omogoča dostop do okoliških zemljišč, kar je za lokalno okolje ključnega pomena. Projekt tako ni bil zasnovan le kot tranzitna povezava, ampak tudi kot prometna ureditev, ki upošteva potrebe območij ob sami trasi.

Pridobitev tudi novi avtocestni priključki

V sklopu gradnje so bili zgrajeni tudi trije novi avtocestni priključki – Lancova vas, Podlehnik in Zakl –, ki dodatno izboljšujejo dostopnost in prometno povezanost krajev ob avtocesti. Poleg tega je projekt obsegal še vrsto drugih zahtevnih infrastrukturnih posegov. Na novo je bilo zgrajenih sedem nadvozov, trije podvozi, dva podhoda – med njima podhod za kolesarje in pešce ter podhod za živali –, devet avtocestnih mostov, petnajst mostov na deviacijah, predor Log v dolžini 105 metrov, 28 opornih konstrukcij, tri podporne konstrukcije ter številni prepusti različnih dimenzij.

Takšna številčnost objektov pove veliko o zahtevnosti projekta, ki še zdaleč ni bil samo gradnja vozišča, ampak celovita prometna ureditev prostora. Prav pri takšnih investicijah se pogosto pokaže, da je končni rezultat precej več kot zgolj nov odsek avtoceste, saj vključuje tudi premostitve, varnostne ukrepe, prilagoditve lokalnemu prostoru in spremljajočo infrastrukturo, brez katere sodobna prometna povezava ne more delovati.

[[image_2_article_86572]]

Dokončana avtocesta A4 med Slivnico in Gruškovjem je pomembna tudi zato, ker predstavlja del celovitega vseevropskega prometnega omrežja. To pomeni, da njen pomen presega lokalno in regionalno raven ter sega v širšo sliko povezovanja Slovenije z drugimi državami in prometnimi tokovi. Obenem pa je prav za območje Podravja in Haloz takšna prometna povezava pomembna tudi z vidika razvojnih možnosti, dostopnosti in večje prometne varnosti.

Upravičenec projekta je bil DARS, d. d., investicija pa je bila vključena v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 in sofinancirana iz Kohezijskega sklada. Skupna višina sredstev je znašala 151,1 milijona evrov, od tega je evropski prispevek znašal 63,53 milijona evrov.

Dokončanje podravske avtoceste A4 je tako pomenilo zaključek velike infrastrukturne investicije, ki je na tem delu države prinesla hitrejšo, varnejšo in sodobnejšo prometno povezavo, hkrati pa pomembno vplivala na širšo prometno sliko severovzhodne Slovenije.

Spodaj si lahko ogledate video predstavitev projekta dokončanja avtoceste A4 med Draženci in Gruškovjem.

Evropska sredstva pogosto omenjamo v številkah in razpisih, redkeje pa jih prepoznamo v prostoru okoli sebe. V prenovljenih ulicah, novih vsebinah, projektih v šolah, kulturi ali podjetništvu, ki dejansko spreminjajo vsakdanje življenje v našem okolju.

Na maribor24.si smo zato vzpostavili rubriko Dobre zgodbe Evrope, v kateri predstavljamo projekte, sofinancirane z evropskimi sredstvi, ki so dobili konkretno obliko v Mariboru in širši regiji. Ne skozi administrativni jezik, ampak skozi ljudi, prostore in rezultate, ki jih lahko vidimo in uporabljamo.

Zanima nas, kaj ti projekti prinašajo mestom, občinam in skupnosti: od prenov javnih prostorov in kulturne dediščine do razvoja podjetništva, mobilnosti, znanja in novih priložnosti, pri čemer predstavljamo tako večje investicije kot manjše zgodbe, ki pogosto ostanejo spregledane, a pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Rubrika Dobre zgodbe Evrope prinaša vpogled v projekte na terenu – tam, kjer evropska sredstva postanejo del vsakdanjega prostora.

[[image_1_article_85386]]