Spomladanski meseci za mnoge ne pomenijo le več sonca, temveč tudi kihanje, zamašen nos in srbeče oči. Letos se je sezona sezonskih alergij sicer začela nekoliko kasneje, vendar strokovnjaki opozarjajo, da težave ostajajo primerljive preteklim letom in bi lahko trajale dlje.

Letos nekoliko kasnejši začetek sezone

Kot pojasnjuje Nataša Maguša Lorber, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Adolf Drolc Maribor, letos opažajo nekoliko kasnejši začetek alergijske sezone, kar pripisujejo podaljšani mrzli zimi.

»Število bolnikov je sicer primerljivo preteklim letom,« poudarja.

Na drugi strani pa na Univerzitetni kliniki Golnik opozarjajo, da se dolgoročno trend obrača, sezona peloda se namreč pogosto začne vse prej in tudi traja dlje, kar povezujejo s podnebnimi spremembami.

Porast alergij

Kot pojasnjuje Mark Kačar, dr. med., specialist alergologije in klinične imunologije iz klinike Golnik, so od konca 90. let beležili pomemben porast števila bolnikov z alergijo – sedaj s takšno ali drugačno obliko alergije trpi malodane vsak drugi človek v razvitih državah.

[[image_1_article_87338]]

»Del imunskega sistema, ki je danes vpleten v alergije, je bil v preteklosti pomemben v boju proti parazitom. Ker danes živimo bistveno bolj higiensko in teh okužb skoraj ne poznamo več, ima imunski sistem manj »pravega dela« in se začne odzivati na druge, v resnici nenevarne dražljaje – na primer na pelod,« pojasnjuje Kačar.

»V zadnjih letih so postali intenzivnejši predvsem simptomi sezonskega alergijskega rinitisa, kar je verjetno posledica podnebnih sprememb (višje temperature, daljše sezone cvetenja, bolj vetrovno vreme) in vnosa tujerodnih vrst. Pri posameznikih beležimo daljše trajanje simptomov, ki so pogosto tudi izrazitejši in slabše odzivni na terapijo, pojav alergije za nove alergene je k sreči bolj izjema kot pravilo.«

Kačar pojasni, da je začetek težav odvisen od tega, na kateri alergen je posameznik preobčutljiv. Pri alergiji na pelod leske ali jelše se lahko simptomi pojavijo že zelo zgodaj, celo decembra, medtem ko so alergije na trave značilne za pozno pomlad in zgodnje poletje. V Sloveniji je najpomembnejši alergen pelod breze, ki je navzkrižno reaktiven tudi z drugimi drevesi, kot so leska, jelša, bukev in hrast. To pomeni, da so ljudje, alergični na brezo, pogosto občutljivi tudi na druge sorodne vrste.

Kateri alergeni trenutno povzročajo največ težav

V tem obdobju največ težav povzročajo pelodi dreves.

»Najpomembnejši so cvetni prah breze, jelše in leske,« pojasnjuje Maguša Lorberjeva.

Na Kliniki Golnik dodajajo, da se pelodi leske in jelše pojavljajo že zelo zgodaj, pogosto med januarjem in marcem, vrh obremenitve s pelodom breze pa običajno nastopi aprila, proti koncu pomladi pa se začne še sezona trav, ki velja za enega najpogostejših sprožilcev alergijskega rinitisa v Sloveniji.

Kako prepoznati alergijo?

Najpogostejši simptomi so kihanje, srbeč in zamašen nos, voden izcedek iz nosu, srbeče in solzne oči ter včasih tudi kašelj ali težave z dihanjem.

Pomembno je razlikovati med alergijo in prehladom. »Alergija traja dlje časa in vključuje srbenje oči ter nosu, medtem ko so pri prehladu pogostejši vročina, boleče grlo in splošno slabo počutje,« pojasnjuje sogovornica iz ZD Adolf Drolc. Prehlad običajno mine v enem tednu, alergija pa traja, dokler smo izpostavljeni alergenom.

Alergije lahko vplivajo na vsakodnevno življenje

Na Kliniki Golnik opozarjajo, da alergijski rinitis ni zgolj nadloga, temveč lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Poslabša spanec, zmanjša koncentracijo in povzroča utrujenost, kar se lahko odrazi tudi v slabši delovni storilnosti. Pri otrocih se težave pogosto kažejo kot slabša zbranost in več napak pri učenju.

Ob tem izpostavljajo tudi povezavo z astmo. Alergijski rinitis jo lahko spremlja ali celo poslabša, zato je pri dolgotrajnih težavah pomembno dodatno preverjanje.

Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

Obisk zdravnika priporočajo, kadar so simptomi dolgotrajni, se ponavljajo vsako leto in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Smiselno je tudi, kadar osnovno zdravljenje ne pomaga ali obstaja sum na astmo.

»Testiranje je priporočljivo tudi ob slabem odzivu na terapijo,« dodaja Maguša Lorberjeva.

Kačar pojasni, da blage oblike alergijskega rinitisa lahko obravnava že družinski zdravnik. Zdravilo prve izbire pri nosnih simptomih so pršila za nos, ki vsebujejo kortikosteroide. Ti učinkovito zmanjšujejo vnetje in dolgoročno dobro nadzorujejo bolezen. Ker ne učinkujejo takoj, svetujemo, jih začnejo uporabljati 10 do 14 dni pred začetkom cvetenja in pričakovanim pojavom težav.

Za hitrejše olajšanje so zelo učinkoviti antihistaminiki v obliki tablet ali kapljic za oči. Izbira in kombinacija terapije morata biti vedno prilagojeni posamezniku in njegovim simptomom.

»Če kljub pravilni uporabi terapije simptomi ostajajo slabo nadzorovani ali če bolnik zdravil ne prenaša dobro, se lahko specialist odloči za imunoterapijo,« še pojasni Kačar.

Pri zdravljenju je ključna doslednost

Osnova zdravljenja so antihistaminiki in nosni kortikosteroidi, pri hujših oblikah pa tudi specifična imunoterapija.

Na Kliniki Golnik opozarjajo, da bolniki pogosto delajo napake pri zdravljenju, saj zdravila uporabljajo neredno ali nepravilno. Nosni kortikosteroidi denimo dosežejo polni učinek šele po približno tednu dni redne uporabe, zato je pomembna doslednost.

Kačar opozarja tudi, da se pelodom dreves ne moremo povsem izogniti. »Najprej ugotovimo, na katere vrste pelodov smo alergični. Dobro je poznati koledar cvetenja, ki je dostopen tudi na spletu (NLZOH). Ko je v posamezni regiji veliko cvetnega prahu, naj se alergiki izogibajo aktivnostim v naravi. Priporočljivo je, da gredo ven po dežju, naj ne zračijo prostorov v času največjega cvetenja, opranih oblačil ne sušijo zunaj na prostem. Ko pridejo domov, naj se oprhajo, si operejo lase in zamenjajo oblačila,« pojasni.

Kako si lahko pomagamo sami?

Strokovnjaki priporočajo zračenje prostorov zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, izogibanje dejavnostim na prostem ob visokih koncentracijah peloda ter uporabo sončnih očal. Pomaga tudi umivanje las pred spanjem in redno spremljanje napovedi cvetnega prahu na straneh NIJZ in ARSO.

Pomembno je, da z zdravljenjem začnemo pravočasno, že en do dva tedna pred pričakovanim vrhuncem sezone.

Podnebne spremembe spreminjajo tudi sezono alergij

Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe vplivajo na daljše in intenzivnejše sezone cvetenja. Rastline cvetijo prej, obdobje izpostavljenosti pelodu pa se podaljšuje.

To pomeni, da bodo alergije v prihodnje za mnoge še večji izziv, zato je pravočasno ukrepanje ključnega pomena.

»Alergija na cvetni prah narašča tudi zaradi globalnega segrevanja in onesnaženja. Vemo, da se pelod veže s finimi delci v zraku, kar poveča njegovo odlaganje v dihalih, druge snovi, prisotne v industrijskih izpuhih pa še dodatno poslabšujejo situacijo tako, da poškodujejo zaščitni sloj, ki pokriva dihalni epitelij,« še pojasni Kačar.

»Zaradi višjih temperatur proizvajajo rastline več peloda, ki v suhem in vetrovnem vremenu potuje še dlje kot v preteklosti. Zaradi globalnega segrevanja so tudi sezone cvetenja vedno daljše (začnejo se prej in končajo kasneje),« zaključuje Kačar.