V današnji polfinalni oddaji šova Slovenija ima talent bomo lahko spremljali tudi 28-letnega Jureta Kotnika iz Pragerskega. Mlad Štajerec dela v gradbeništvu, a njegove življenjske ambicije so glasbene. Ljubitelj metala je sicer gledalce in žirijo na avdicijah navdušil z izjemno odpeto nežno balado, o današnjem nastopu pa ostaja skrivnosten. 28-letnik prepeva nekje od srednje šole, čeprav se je v šov prijavil sam, pa upa v prihodnosti predvsem na uspeh s svojo glasbeno skupino.

Kakšna je bila vaša življenjska pot, ki vas je vodila na oder Slovenija ima talent?

Začelo se je z nakupom prve kitare in spoznavanja različnih stilov glasbe. Najbolj sem se našel v rock in metal vodah. Prva prijava na Slovenija ima talent je bila nekje pri mojih 14 letih z najboljšim prijateljem. Takrat so najine sposobnosti šele pognale korenine. Nastopila sva s pesmijo Na Soncu od Siddharte, vendar televizijskih ekranov nisva dosegla. Drugič sem se prijavil pri 21 letih, vse do takrat je bilo petje in igranje bolj hobi in tudi takrat še nisem bil dovolj pripravljen.

Kako ste ugotovili, da imate ta talent? Menite, da gre za poseben talent?

Vedno sem imel občutek za ton, namreč meni so raglašene kitare in zgrešeni toni šli izredno na živce. Talent kot sam ni nič posebnega, imam pa kot vsak umetnik svoj poseben stil izražanja.

Ali lahko opišete svojo izkušnjo na avdicijah?

Spoznal sem ogromno dobrih ljudi, s katerimi si delimo željo po nastopanju. Videl sem, kako izgleda zakulisje, sodeloval sem z izjemno ekipo Slovenija ima talent, ki so zelo prijazni ljudje. Na začetku sem bil zadržan, saj je vse novo, ampak sem se čez čas sprostil in se počutil kot doma.

Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da boste nastopili v polfinalu?

V prvih nekaj urah se nisem niti prav zavedal, kaj smo dosegli, kasneje pa sem bil neizmerno vesel, da je bil ves trud poplačan.

Čeprav ste ljubitelj metala, ste se predstavili z balado. Lahko poveste kaj o tem, kaj nas čaka v polfinalu, vas bo tokrat vodila ljubezen do metala?

Kar se tega tiče, se pustite presenetiti …

Se lahko komu še posebej zahvalite za pomoč pri razvijanju vašega talenta ali temu, da ste se prijavili v oddajo?

Izmed vseh ljudi, ki so mi stali ob strani na tej poti, gre največja zahvala brez dvoma enemu izmed mojih najboljših prijateljev, Aleksandru Kondriču. Zdaj, ko se vračam ‘nazaj v spomin’, ugotavljam, da nisem niti enkrat povadil nastopa brez njega. Združila naju je želja po ustvarjanju in lahko se samo veselim nadaljnega sodelovanja.

S čim se sicer ukvarjate? Bi se radi s svojim talentom tudi preživljali?

Drugače delam v gradbeništvu kot monter stavbnega pohištva pri zastopniku za AJM. Seveda bi rad spoznal to možnost, da se preživljam z glasbo. Zraven vsakdanjega dela se je težko posvetiti temu s svojimi 100%. Zaenkrat še nisem tako daleč, mogoče mi pa kdaj uspe.

Kaj vam pomeni glasba?

Zame je glasba del življenja. Ne pomnim dneva brez nje. Imam jo v ušesu, ko sem doma in imam jo v ušesu, ko delam. Ko ustvarjaš nekaj svojega, pa je to en odmik od vsakdanjika in takrat pišeš svoja pravila.

Kakšne ambicije še imate?

Uspeh z glasbeno skupino, trenutno ciljamo na dokončanje albuma. Zelo si želim urediti svoj studio za snemanje glasbe in se poučiti še več v tej smeri.

Imate še kakšen talent, na katerega ste ponosni?

Nič posebnega.