V Volkmerjev prehod so se danes dopoldne znova poklonili pogumnim mladincem, ki so aprila 1941, le dva dni po obisku Adolf Hitler v Maribor, izvedli eno prvih protinacističnih akcij v mestu. V znak upora proti okupatorju so takrat v skrivni operaciji zažgali dva nemška avtomobila in s tem poslali jasno sporočilo, da se mesto ne bo uklonilo nasilju in pritisku nove oblasti.

Dogodek je bil uvod v osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju ter spominskem dnevu Mestne občine Maribor, ki bo nocoj ob 18. uri v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja, kjer bo slavnostni govornik Marijan Križman.

»Maribor se ne ukloni«

Podžupanja mestne občine Maribor Davorka Pregl je v nagovoru poudarila, da je upor mladincev dokaz izjemne državljanske in narodne zavesti. Spomnila je, da so bili idejni in izvedbeni vodje akcije stari komaj 18 let, med njimi tudi poznejši narodni heroj Edvard Kardelj, ki je umrl dan pred 19. rojstnim dnem.

»Ljubezen do mesta, jezika in domovine lahko premaga strah,« je dejala in dodala, da nas zgodovina uči, da svoboda nikoli ni samoumevna. Prav v tem prehodu se je oblast večkrat poskušala poigrati z identiteto prostora, a je prav zavest ljudi omogočila, da je ostal slovenski. Po njenih besedah današnji mir spremljajo nove negotovosti po svetu, zato je ohranjanje spomina na pogum prednikov temeljna odgovornost sodobne družbe.

[[image_1_article_87734]]

Spomin na prvo uporniško akcijo v Mariboru

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor Jože Vrhnjak je v nagovoru poudaril, da dogodki iz leta 1941 simbolizirajo začetek organiziranega odpora v mestu. Spomnil je na politične razmere pred drugo svetovno vojno, ko je del prebivalstva omahoval pred okupatorjem, a se je kmalu aktivirala slovenska zavedna mladina, ki je v strogi ilegali širila informacije, krepila narodno zavest in se zoperstavila nasilju.

[[image_2_article_87734]]

Vrhnjak je opisal, kako sta 28. aprila 1941 voznika dveh nemških službenih avtomobilov zjutraj našla popolnoma pogorela vozila. Nemška policija je nato izvedla množične racije, aretirala več deset mladincev in jih zasliševala ter mučila, vendar organizatorjev ni izdala niti ena oseba, vpletena v akcijo.

Kljub represiji je bila akcija uspešna in je ostala zapisana kot prva partizanska sabotaža v Mariboru, verjetno pa tudi ena prvih v celotni nekdanji Jugoslaviji. Izvedena je bila v samem središču mesta, kjer se je okupator počutil najvarnejšega, zato je njen simbolni pomen še toliko večji.