V prenovljeni Langerjevi vili je danes potekal strokovni posvet Reka z odgovornostjo – dostopna za vse, ki sta ga organizirala Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor in Razvojni center Murska Sobota. Na dogodku so se povezali predstavniki treh regij – Podravja, Pomurja in Koroške – ter različne institucije in uporabniki, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji urejenosti in plovnosti rek.

Pravila in postopki pri urejanju plovnosti

V strokovnih predstavitvah so sogovorniki osvetlili postopke in pravila, ki jih morajo občine in drugi deležniki upoštevati pri urejanju plovnosti ter vzpostavljanju pristanišč in vstopno-izstopnih mest. Sogovorniki so predstavili tudi vidike civilne zaščite, turizma, rekreacije in varstva narave.

Revitalizacija življenja na Dravi

Vodja urada za komunalo, promet in prostor na Mestni občini Maribor Andraž Mlaker, ki je sodeloval na okrogli mizi »Izzivi in priložnosti za razvoj plovnosti na reki Dravi«, poudarja, da si na občini že dolga leta prizadevajo za obuditev življenja na reki Dravi. V ta namen so že pred leti pripravili dve strokovni podlagi, s katerima so želeli revitalizirati življenje na Dravi, natančneje na Mariborskem jezeru ter Bresterniškem jezeru, vendar pa kljub številnim sestankom dlje od priprave podlag niso prišli. V vmesnem času so izvedli večjo analizo sosednjih držav, Italije in predvsem Avstrije, kjer so preverili in povzeli lokalne, regionalne, deželne ter nacionalne predpise in pripravili nov predlog uredbe ter odloka za območje Mestne občine Maribor.

»Sedaj smo na točki, kjer v bistvu že čakamo na termin ministrstva za prva usklajevanja, pri čemer moram seveda poudariti to, da moramo pri vsem skupaj vključevati vsa društva, vse druge organizacije, ki delujejo na Dravi, in priti do nekega konsenza, ki bo primeren tako za nas, ki si želimo tudi prometa na Dravi, kot tudi za vse ostale, ki ščitijo posamezna območja,« je pojasnil Mlaker.

Ob tem je Mlaker izpostavil tudi dejstvo, da se na reki Dravi soočajo s posebno varovanim območjem Natura 2000, kar na neki način onemogoča razvoj turističnih ali športnih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo v drugih občinah.

Bo v Mariboru na reki Dravi zaživel javni potniški promet?

Mestna občina Maribor se v prvi vrsti zavzema za to, da bi Drava postala področje, kjer bi se lahko izvajal javni potniški promet. Kot je pojasnil Mlaker, so zato že pripravljene strateške lokacije, po reki Dravi pa bi lahko plula plovila, opremljena s pogonom na elektriko. Če bi tak promet na Dravi dejansko zaživel, bi morali premisliti tudi o vseh varnostnih vidikih, kot je denimo povečanje pretoka reke Drave, kadar se odpirajo zapornice na hidroelektrarnah.

Čeprav je oživitev javnega potniškega prometa z zdajšnjim odlokom že omogočena, pa Mlaker ne želi postaviti točne časovnice, kdaj se bo to dejansko zgodilo.

»Naš lokalni odlok že omogoča oživitev javnega potniškega prometa. Imamo podlage in možnost, da to izvaja koncesionar, v konkretnem primeru gre za javno podjetje Marprom,« pojasni Mlaker.

Za ureditev javnega potniškega prometa po reki Dravi je urejena idejna faza, ni pa še določena izvedbena. Želja občine je, da bi z javnim potniškim prometom pričeli fazno, kar pomeni, da bi začeli z manj linijami, postopoma pa bi sledila nadgradnja. Preden se bo lahko karkoli pričelo premikati, pa bo treba sprejeti uredbo o plovbi motornih vozil po celinskih vodah, za kar bo potreben tudi konsenz države.

Ladja v velikosti avtobusa

Kot je pojasnil Mlaker, je razmišljanje občine potekalo v smeri, da bi bile dimenzije ladij prilagojene velikosti avtobusa za javni potniški promet, ki bi hkrati lahko izvajal linijske prevoze v javnem potniškem prometu in turistične prevoze, če bi se recimo za plovbo odločilo 50 turistov.

Linije, kje bi potekal prevoz po Dravi, so že bile opredeljene s strokovnimi podlagami, vendar pa so te še vedno v procesu usklajevanja.

Enotni plovni režim na reki Muri

Tomaž Koltai z Razvojnega centra Murska Sobota je na dogodku predstavil prizadevanja za vzpostavitev enotnega plovnega režima na reki Muri. Prizadevanja za vzpostavitev tega so se začela že v okviru projektov Go in Nature ter Natura Mura pod okriljem Razvojnega centra Murska Sobota, sedaj pa so dobila konkretne obrise in pomembno mesto v prvi generaciji regionalnega prostorskega plana za Pomursko regijo, ki je pred kratkim vstopila v javno razpravo.

[[image_1_article_94649]]

Po dosedanjih pogajanjih z občinami, deležniki in strokovnjaki, ki so podoben sistem že uspešno vzpostavili na reki Soči, je regija določila vzpostavitev enotnega predpisa kot enega ključnih medobčinskih in medsektorskih ukrepov. Trenutno sta namreč na Muri v veljavi le dva ločena občinska odloka, in sicer v občinah Gornja Radgona ter Ljutomer. Cilj novega enotnega režima je odprava razdrobljenosti pravil po posameznih občinskih krakih ter zagotovitev usklajenega in učinkovitega upravljanja celotnega toka reke za potrebe plovnosti.

Treba je ohraniti naravo

V prizadevanjih za prihodnjo plovnost v rekah je treba pomisliti tudi na ohranjanje narave. Aleksander Koren z Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave poudarja pomembnost upoštevanja narave pri sprejemanju prostorskih aktov, predvsem pri umeščanju infrastrukture, ki je potrebna za plovbo. Bistvo je, da se s plovbo in povezanimi dejavnostmi ne posega preveč v naravno okolje:

»Plovba po naših rekah ni nič novega. V zadnjih desetletjih je to vezano predvsem na rekreacijsko ali turistično dejavnost, s čimer človek ohranja stik s pristno naravo, ki jo še najdemo ob naših rekah, in je s tega vidika tudi pomembno, ker ljudje, ki preživljajo svoj prosti čas na rekah, cenijo to naravo in so jo pripravljeni tudi varovati, ko je to potrebno.«

Cilj je obdržati dejavnosti na vodi na zmerni ravni, predvsem pa paziti, da reka ne postane zabaviščni park, saj lahko plovba postane zelo problematična za naravo.

»Zato je zelo pomembno, da se jo dobro načrtuje, da se že v štartu doreče neke omejitve prostora, ki so pač prisotne, in ena izmed teh omejitev je zagotovo tudi neka nosilna kapaciteta, ki jo naravno okolje lahko prenese,« opozarja Koren.

[[image_2_article_94649]]

Koren javnemu potniškemu prometu na reki Dravi v Mariboru ne nasprotuje, saj bo ta omejen na mestni odsek reke, bolj problematični pa bi lahko bili odmaknjeni deli reke, kamor bi se umeščala bolj intenzivna plovba. Po celotni Dravi se lahko sicer pluje samo rekreativno, brez čolnov na motorni pogon, razlog za to pa tiči v tem, da ni sprejetih uredb za posamezne odseke reke Drave, ki bi to omogočale.

V reki Dravi več kot 50 vrst rib

Tudi Maša Čarf, strokovna sodelavka z Zavoda za ribištvo Slovenije, v osnovi ne nasprotuje javnemu potniškemu prometu po reki Dravi, vendar opozarja, da bi morali najprej videti uradni dokument, v katerem bi bili predstavljeni vsi vidiki, kako bi se plovba izvajala v praksi. Kot poudarja Čarf, je pri tovrstnih vprašanjih treba določiti časovne in prostorske omejitve, saj reka Drava predstavlja habitat za več kot 50 vrst rib.

»Reka Drava je habitat. Človek preživi na reki ali pa ob reki neko omejeno količino časa, ribe pa v reki živijo ves čas. V reki Dravi se ribe drstijo, živijo in so seveda tudi predmet ribolova in to je tisto področje, kjer lahko pride do nekih trenj v prostoru. Da se pa to seveda z nekim sodelovanjem vseh deležnikov absolutno uskladiti.«

Zavod za ribištvo pri sprejemanju pravnih podlag za plovbo sodeluje kot mnenjedajalec, kar pomeni, da podaja strokovno utemeljene pogoje z namenom, da se zaščitijo ribe, ki živijo na celotni dolžini reke Drave. Na zavodu, kjer izvajajo državni monitoring rib in so pogoje za motorno plovbo opredelili že pred skoraj desetletjem, pričakujejo predvsem, da bodo vključeni kot pristojni deležnik, ribištvo kot javna služba pa bo ustrezno upoštevano v novih regionalnih prostorskih načrtih.

[[image_3_article_94649]]

Manjka poenotena uredba

Direktor Regionalne razvojne agencije za Koroško Uroš Rozman je pojasnil, da RRA Koroška skupaj z RRA Podravje vodi aktivnosti partnerstva za Dravsko kolesarsko pot, kjer je eden izmed stebrov razvoja reke Drave tudi plovnost na njej.

V ustanovi se že vrsto let ukvarjajo s tem, da bi vzpostavili boljše pogoje, tako na Koroškem kot v Podravju. Težavo predstavlja predvsem dejstvo, da ni poenotene uredbe, temveč so le odloki, s čimer se zavira razvoj turistične ponudbe. Čeprav se v okviru projektov Interreg, kjer se Koroška povezuje s Podravjem in Avstrijo, obujajo vstopna mesta za preprostejša plovila, kot so kajaki in kanuji, saj na odsekih od Maribora do Ptuja ter od Ptuja do Ormoža uradnih vstopnih mest skorajda ni.

[[image_4_article_94649]]

Še večji izziv predstavlja motorna plovba, saj jo zakon prepoveduje povsod, kjer ni sprejete državne uredbe. Takšno uredbo ima trenutno le Ptujsko jezero, medtem ko se v Mariboru ter na Koroškem, kjer so aktivni tudi splavarji in turistična ladja, plovba na motorni pogon izvaja v pravni sivi coni brez ustreznega nadzora.