Kandidati za rektorja mariborske univerze predstavili svoje načrte

Kandidat Niko Samec s fakultete za strojništvo, kjer je bil osem let tudi dekan, trenutno pa je prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost, je v predstavitvi svojega programa med drugim izpostavil odpravo podvajanj študijskih programov ter prizadevanja za več praktičnih znanj, boljšo opremljenost fakultet za raziskovalno dejavnost in vzpostavitev modela organiziranega pridobivanja projektov.

Zdravko Kačič,

Zdravko Kačič, ki prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je bil prorektor v času prejšnjega rektorja Danijela Rebolja. Med glavnimi postavkami svojega programa je navedel spodbujanje kulture dialoga in akademskih vrednot, zagotavljanje ustrezne vloge študentov pri soodločanju na univerzi, ureditev položaja strokovnih delavk in delavcev, krepitev sistema notranje evalvacije in pripravo strategije razvoja univerze za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Sedanji prorektor za finančne zadeve Žan Jan Oplotnik, ki prihaja z ekonomsko-poslovne fakultete, je na prvo mesto postavil skrb za zadovoljstvo vseh zaposlenih na univerzi, njeno večjo vpetost v okolje in mednarodno prepoznavnost. Med lastnimi prednostmi je navedel prepričanje, da je v času svoje udeležbe v rektorjevi ekipi “nekatere zadeve povezovalno zaključil, med drugim nova merila za razporejanje sredstev”. “Imam tudi izkušnje iz gospodarstvom, iz prakse, kar verjamem, da mi bo tudi pomagalo pri delu naprej,” je povedal.

Jernej Turk

Del ekipe dosedanjega rektorja Igorja Tičarja je tudi Jernej Turk s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki se med drugim ponaša z zasnovo edinega doktorskega programa agrarne ekonomike v Sloveniji. V prve vrstice svojega programa je med drugim zapisal uravnotežen razvoj vseh znanosti in področij, usklajen prostorski razvoj vseh članic in višanje števila študentov na mariborski univerzi.

Vsi štirje kandidati kot eno glavnih nalog v primeru izvolitve navajajo skrb za stabilnejše financiranje univerze, saj naj bi bilo to ključno za nadaljnji razvoj univerze. “V preteklih letih smo marsikdaj ravnali nespametno. Da smo varčevali tako, da smo prikrajšali zaposlene, ni pravi način. Že leta 2011 bi morali poiskati boljše rešitve, namesto da zdaj poravnavamo dolg za nazaj,” meni Oplotnik. “Najti je treba več virov na trgu, iz raziskovalnih projektov in na novo vlado apelirati, da polno plača tisto javno službo, ki jo naroči,” je dodal.

Novega rektorja je treba izvoliti po tistem, ko je Tičar odšel v pokoj

Po ocenah Kačiča je ključno udejanjanje definicije javne službe na področju javnega šolstva, ki opredeljuje izobraževalno in raziskovalno dejavnost kot “enakovredni in med seboj neločljivo povezani”. “Iz tega izhaja, da mora biti tudi financiranje univerz po osnovni pogodbi temu podrejeno,” je dejal.

Turk in Samec sta izpostavila nujnost dviga deleža BDP, ki ga Slovenija namenja za visoko šolstvo. “Govoriti o tem, da smo družba znanja, hkrati pa univerzam in znanstveni dejavnosti namenjati vedno manj denarja, ne gre. V dialogu z novo vlado je treba to spremeniti,” je dejal prvi. “Aktualna politika bi morala prepoznati pomemben prispevek visokošolskega izobraževanja k dvigu dodane vrednosti v gospodarstvu, s čimer se dviga tudi BDP,” pa je dejal Samec.

O članih svoje najtesnejše ekipe na vrhu rektorata nihče od četverice še ni želel govoriti. Vsi se namreč zavedajo, da dosedanjim prorektorjem poteče mandat šele prihodnje poletje. Novega akademskega starešino je treba izvoliti po tistem, ko je bil Tičar prisiljen predčasno zapustiti funkcijo zaradi odhoda v pokoj.

STA