Organizatorji koncertov, festivalov in gledališč pogosto govorijo o “kulturni utrujenosti” mladih, pri tem pa omenjajo družbena omrežja, kratko pozornost in digitalno generacijo, ki naj bi izgubila zanimanje za umetnost. Vendarle pa ob pogledu bližje lahko spoznamo, da se mladi ne izogibajo kulture, ker jih ne zanima, temveč ker je postala predraga.  

Kruta realnost mladih v Sloveniji

Kot poroča Slo24,  se v Sloveniji študenti ali mlade zaposlene osebe pogosto odločajo med nujnimi življenjskimi stroški in kulturnim dogodkom. Vstopnice za festival, koncert ali gledališče so postale finančna odločitev, ki jih lahko bremeni čez mesec, tudi popusti za študente pa več ne pomagajo kaj dosti. Na prvi pogled denimo 20 evrov ni velik strošek, toda za študenta, ki plačuje še najemnino, hrano, prevoz in študijske stroške, je lahko že ena sama kulturna prireditev pravi luksuz.

Karte v predprodaji ena izmed možnosti

Zaradi visokih cen kart, mnogi mladi iščejo nakup kart v predprodaji, tudi te pa se ne razlikujejo bistveno od rednih cen kart. Poleg cene vstopnice je namreč potrebno šteti še prevoz, hrano, pijačo in tudi namestitev, če je prireditev v drugem kraju. En kulturni večer lahko hitro stane 50 evrov ali več, kar je za generacijo, ki dela prek študentskih servisov ali živi od negotovih zaposlitev, velik znesek.

Ni kriv samo TikTok

Čeprav TikTok in družbena omrežja zmanjšujejo potrpežljivost za dolge vsebine, mladi še vedno množično obiskujejo dogodke, ki so finančno in socialno dostopni. Razprodani študentski dogodki, brezplačni koncerti in ugodni festivali dokazujejo, da težava ni pomanjkanje interesa, ampak dostopnost. Lep primer tega bo dogodek Lampiončki v Mariboru, kjer so vstopnice bistveno cenejše in dostopne.

Kultura je postala privilegij za finančno premožnejše

Mladi tako ne zavračajo kulture, ampak občutek, da jim ni več namenjena. Zaradi visokih cen in kulturnega elitizma kultura postaja privilegij finančno stabilnejših skupin, zato mladi dogodke pogosto spremljajo prek družbenih omrežij in livestreamov. Kot so zapisali na Slo24, težava torej ni nezainteresiranost, temveč nedostopnost, ki ustvarja občutek izključenosti. Dostop do kulture tako postaja socialno vprašanje, saj si mnogi mladi kulturnih dogodkov preprosto ne morejo privoščiti.