Vlada, ki opravlja tekoče posle, je minuli petek razgrnila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dokument je v začetku leta razburjal po objavi dveh člankov v tuji spletni znanstveni reviji MDPI Foods, ki sta analizirala slovenske prehranske smernice. Takrat še ni bil usklajen, pregledovala ga je Svetovna zdravstvena organizacija.

Smernice namenjene oblikovanju vzdržnih prehranskih navad

Smernice naj bi bile namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih, zdravih in dolgoročno vzdržnih prehranskih navad. Hkrati predstavljajo strokovno podlago za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh drugih, ki sodelujejo pri oblikovanju prehranskega okolja v Sloveniji.

Politika in strokovna javnost se s smernicami ne strinja

Še pred javno objavo smernic je dokument močno razburil politiko in tudi strokovno javnost. Poslanci NSi so vladi očitali, da so smernice pripravljene brez ustreznih strokovnih podlag ter da odvračajo od uživanja živil živalskega izvora in škodujejo javnemu zdravju. Da priprava prehranskih smernic ne sme temeljiti na konceptu, retoriki in ideologiji, so opozorili tudi strokovnjaki s področja zdravja in prehrane. Kritični so bili tudi, da celotno uradno besedilo predloga smernic javnosti ni bilo dostopno.

Zdaj ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, vendarle objavila. Pod dokument, dolg 285 strani, so podpisana ministrstva za kmetijstvo, za okolje in za zdravje, ki pa sta medtem že izjavili, da z objavo niso bili predhodno seznanjeni. Sestavljen je iz dveh delov - slovenskih smernicah za prehrano 2025 in analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema. 

Pri pripravi naj bi sodelovali strokovnjaki z različnih področij

Vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras sta v današnjem sporočilu za javnost, ki so ga posredovali s kmetijskega ministrstva, navedla, da je priprava dokumenta potekala na pobudo strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil premier Robert Golob. Strokovno skupino za pripravo smernic je imenovala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

"Proces priprave smernic je vključeval interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, nacionalne in mednarodne recenzije, strokovna usklajevanja ter medresorsko sodelovanje. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike," sta povedala.

Novost je vključenost okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane

Kot pomembno novost smernic sta navedla vključenost okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane. Zaradi zagotavljanja mednarodne strokovne recenzije in primerljivosti z mednarodnimi strokovnimi standardi so smernice najprej napisali v angleškem jeziku, sta pojasnila.

Dodala sta, da je osrednja strokovna skupina avtorjev osnutek znanstvenega dela smernic zaključila maja 2024, nato je sledil obsežen strokovni pregled dokumenta. Vabilo k recenziji so poslali 50 slovenskim strokovnjakom ter osmim mednarodnim recenzentom. V recenzijskem postopku je sodelovalo 29 slovenskih strokovnjakov in šest mednarodnih recenzentov, katerih strokovne predloge so vključili v smernice.

Določene ustanove se od smernic distancirajo

NIJZ, Inštitut za nutricionistiko in UL Biotehniška fakulteta pa medtem na svoji spletni strani opozarjajo na nepravilnosti pri pripravi in objavi dokumenta »Slovenske smernice za prehrano 2025«. Poudarjajo, da so njihovi strokovnjaki podali pripombe le na delovni osnutek, vendar večina teh ni bila upoštevana. Kljub temu so bila njihova imena in institucije navedena kot sodelujoči pri dokumentu, brez njihovega soglasja, kar po njihovem mnenju ustvarja napačen vtis, da podpirajo končno različico smernic.

Od pristojnih institucij, zaradi pomanjkanja ustreznega dialoga in javne razprave, zahtevajo pojasnila o postopku priprave dokumenta ter odpravo nepravilnosti zaradi nepooblaščene uporabe imen in institucionalnih povezav strokovnjakov.

Kaj je najbolj sporno?

Smernice priporočajo pretežno rastlinsko prehrano, kar pomeni zaužitje več zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit, krompirja, oreščkov in semen, hkrati pa omejiti meso, posebej rdeče in predelano, manj pa naj bi bilo tudi visoko predelane hrane, sladkorja, soli in nasičenih maščob. Kot najbolj priporočene pijače se navaja voda in nesladkan čaj, alkohol pa naj bo, če je le možno, popolnoma izključen.

Meso, mlečni izdelki in jajca sicer ne bi bili prepovedani, vendar pa smernice priporočajo njihovo zmerno uživanje. Ribe in manjše količine drugih živil živalskega izvora lahko ostanejo del prehrane, vendar naj bi glavni delež hrane predstavljala minimalno predelana rastlinska živila. Dokument posebej poudarja, da Slovenci trenutno pojedo preveč rdečega in predelanega mesa ter premalo sadja, zelenjave in drugih rastlinskih živil.