Na mladih svet stoji, vendar tudi mladi potrebujejo pomoč, še posebej kadar so v duševni ali kakšni drugi stiski. Iz teh razlogov je Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) pričel s projektom TUKAJ ZATE, ki predstavlja psihološko prvo pomoč za mlade. Na današnji predstavitvi so bili predstavljeni cilji in aktivnosti projekta, s katerim želi MKC Maribor okrepiti svoje delovanje na področju mladih s poudarkom na duševnem zdravju, krepitvi podpornih mrež in opolnomočenju odraslih, ki lahko pomembno prispevajo k dobrobiti mladostnikov.
Cilj projekta je opolnomočiti strokovne delavce in starše za prepoznavanje duševnih stisk
Kot je bilo izpostavljeno na današnji predstavitvi, je primarni cilj projekta TUKAJ ZATE, ki ga izvaja Mladinski kulturni center Maribor opolnomočiti strokovne delavce in starše za zgodnje prepoznavanje duševnih stisk.
Projekt se osredotoča predvsem na stiske, povezane z anksioznostjo, depresijo in samomorilnim vedenjem. V ospredju sta tudi opolnomočenje za ustrezen prvi odziv in pravočasno usmerjanje v strokovno pomoč, kadar je to potrebno.
Izboljšanje duševnega zdravja mladih
Direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček, je uvodoma pojasnila, da bo MKC Maribor v prihodnjih treh letih posvetil pozornost duševnemu zdravju mladih, ki je zelo pomembno področje.
»Mladinski kulturni center Maribor, ki vodi projekt, bo v naslednjih slabih treh letih izvajal aktivnosti v vseh regijah Slovenije. Za nas je to pomembna odgovornost, hkrati pa priložnost, da kot mladinski center s svojim znanjem, izkušnjami in povezovanjem različnih partnerjev prispevamo k reševanju širših družbenih izzivov, v našem primeru k izboljšanju duševnega zdravja mladih.«
Ker v MKC Maribor delajo predvsem z mladimi, se dobro zavedajo, da le ti potrebujejo okolje, v katerem se počutijo varne, sprejete in slišane. Ko se govori o duševnem zdravju mladih, se pogosto razmišlja predvsem o strokovni pomoči, vendar se podpora mladim mora pričeti še pred obiskom zdravstvene ustanove ali strokovnjaka.
»Začne se veliko prej: v šoli, doma, na treningu ali v mladinskem centru, pri odrasli osebi, ki opazi, da se z mladim človekom nekaj dogaja, zna prisluhniti, se ustrezno odzvati in skupaj z mlado osebo poiskati pomoč,« opozarja Guček.
Prav zato so v MKC Maribor veseli, da pri projektu sodelujejo z domačimi strokovnjaki in organizacijo Mental Health First Aid International, ki je razvila mednarodno uveljavljen program prve pomoči na področju duševnega zdravja mladih. Projekt se izvaja v okviru operacije, sredstva pa smo pridobili od Ministrstva za zdravje, ki projekt podpira s sredstvi programa evropske kohezijske politike 2021–2027.
Ključno je prepoznavanje težav
Dr. Jakqui Barnfield, izvršna direktorica za mednarodne programe, kakovost in raziskave pri organizaciji Mental Health First Aid International ter izvajalka mednarodnega usposabljanja Youth MHFA, je izrazila zadovoljstvo, da lahko v Mariboru pozdravi prvo skupino ljudi, ki je uspešno zaključila mednarodni program Mental Health First Aid Adult Supporting Young People, namenjen odraslim, ki podpirajo mlade na področju duševnega zdravja.
[[image_1_article_93871]]
Po njenih besedah gre za pomembno usposabljanje, kjer vam ni potrebno biti zdravnik ali psiholog da pomagate mladostniku v stiski. Izpostavila je pomembnost vedenja, kako ukrepati v situacijah, kar je tudi temeljno izhodišče njihovega programa Adult Supporting Young People.
»Poiščemo odrasle, ki jim mladi že zaupajo, in jim ponudimo znanja ter veščine, s katerimi lahko prepoznajo zgodnje znake težav v duševnem zdravju ali njihovo poslabšanje, se odzovejo mirno in brez obsojanja ter mlado osebo usmerijo k ustrezni nadaljnji pomoči. Njihova naloga ni postavljanje diagnoz ali zdravljenje, temveč prepoznavanje težav, izkazovanje skrbi in ukrepanje.«
MKC Maribor je v okviru programa Here4You že več let gradil pristne odnose s šolami, športnimi klubi, družinami in mladimi po vsej regiji, hkrati pa jasno prepoznal težavo, ki se vse bolj zaostruje.
»Med mladostniki naraščajo tesnoba, depresija in psihična stiska, s temi težavami pa se srečujemo neposredno, ne zgolj prek poročil,« je dodala Barnfield.
Preizkušena metoda v 50 državah
Organizacija Mental Health First Aid International je prispevala metodo, ki je bila preizkušena in izpopolnjena v več kot 50 državah. Pri njihovem delu so večkrat videli, kako veliko razliko lahko naredi pravočasno ukrepanje in kako hude posledice lahko nastanejo, če se nihče ne odzove.
»Ugotovili smo tudi, da ljudje, ki so v najboljšem položaju za zgodnje ukrepanje, skoraj nikoli niso v bolnišnici. So v učilnicah, skupnostnih centrih, športnih klubih in mladinskih centrih, prav takšnih, kot je ta,« opozarja Barnfield in poudarja, da včasih zadostuje že prisotnost, pozornost in da je osebi mar, da pravočasno ukrepa.
Kar 30 odstotkov mladih je že pomislilo na samomor
Prof. dr. Vita Poštuvan, namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem in zunanja partnerica projekta, ki je pripravila vsebine usposabljanj za strokovne delavce, je pojasnila, da je stisk mladostnikov vedno več, kar 30 odstotkov pa jih je že pomislilo tudi na samomor. Prav zato je toliko bolj pomemben odziv, ter da so odrasli ljudje opremljeni z znanjem in spretnostmi, da lahko mladostnikom pomagajo.
Poštuvan je dodala, da se bodo v okviru projekta vsebine nadgrajevale, za tiste, ki bodo želeli, pa se bo organiziralo tudi izobraževanje na temo, kako se odzivati na samomorilno stisko. Pri tem je opozorila tudi na dejstvo, da se po pogovoru z mladostnikom ali odraslim v stiski poskrbi zase.
»Skrb zase po takšnem pogovoru oziroma pri takšnem delu je zelo pomembna, saj nam pomaga, da lahko čez dan, dva ali nekaj časa, ko se znova znajdemo v podobni situaciji, ponovno zberemo moč in ponudimo pomoč osebi, ki jo potrebuje.«
Med pomembne veščine in kompetence na tem področju je izpostavila razumevanje kompleksnosti samomorilnega vedenja, prepoznavanje znakov in ustrezno odzivanje, prav tako je pomembno imeti ustrezen nabor besed in spretnosti, s katerimi lahko neposredno naslovimo stisko.
Ker približno 80 odstotkov mladostnikov svojo stisko najprej zaupa prijateljem namesto odraslim, je projekt usmerjen temu, da bi se mladostniki znali obrniti tudi na odrasle, ki imajo več zrelosti in možnosti za ukrepanje.
Odrasli, ki bodo vedeli kako pomagati, lahko dolgoročno pomagajo preprečevati najhujše posledice.
Odrasli morajo znati prisluhniti
Doc. dr. Nejc Plohl, predstavnik Centra za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, zunanjega partnerja projekta, ki sodeluje pri pripravi strokovnih vsebin in evalvaciji projekta, je izpostavil pozitivne vidike projekta:
»Mladi doživljajo veliko psiholoških stisk, odrasli, ki so z njimi vsakodnevno v stiku, pa teh stisk včasih ne znajo dobro prepoznati ali ne vedo natančno, kako ustrezno ukrepati. Projekt zato vključuje starše na eni strani ter strokovne delavce na drugi, ki so v stiku z mladimi in lahko prispevajo k pomembnim pozitivnim spremembam,« je dejal Plohl.
Plohl dodaja, da se od staršev in strokovnih delavcev ne pričakuje, da bodo prevzeli vlogo psihologov, temveč da bodo znali prisluhniti, prepoznati stisko in mlado osebo po potrebi usmeriti naprej.
[[image_2_article_93871]]
Vloga ekipe je razdeljena na vsebinsko zasnovo projekta, pri kateri je sodelavka dr. Kušir pripravila strokovne usmeritve za prepoznavanje in ustrezno ukrepanje ob medvrstniškem nasilju, ter evalvacijo, katere cilj je sistematično in celostno preveriti učinkovitost projekta.
Projekt je zastavljen dolgoročno, kar pomeni, da bodo lahko spremljali spremembe, ki jih je prineslo usposabljanje, pri čemer bo najbolj pomembno to, ali so udeleženci dejansko pridobili kompetence za ukrepanje v praksi.
Ukrepati je treba takoj, ne takrat ko je prepozno
Tanja Veber, strokovna vodja programa TUKAJ ZATE je pojasnila, da je projekt v začetni fazi. V tem trenutku poteka usposabljanje, pripravljajo pa se tudi gradiva za izvajalce in udeležence prihodnjih usposabljanj.
»Z naslednjim letom bomo začeli izvajati usposabljanja za ciljne skupine, ki smo jih že omenili: pedagoške delavce iz osnovnih in srednjih šol, športne trenerje in mladinske delavce. Gre za skupine, ki delajo z mladimi in mladostniki, starimi od 12 do 18 let. Posebna ciljna skupina bodo tudi starši, za katere verjamemo, da jim bodo te veščine in kompetence zelo koristile.«
Usposabljanja bodo potekala v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, od začetka prihodnjega leta do prve polovice leta 2029 pa se bodo na terenu izvajala usposabljanja za vse ciljne skupine. V letih 2027 in 2028 bo podobno usposabljanje organizirano še dvakrat, in sicer v sodelovanju z organizacijo Mental Health First Aid International.
Primarna ciljna skupina v projektu so odrasli, ki so v stiku z mladostniki, starimi od 12 do 18 let, pri čemer bo se spremljalo tudi, koliko uspešnih intervencij bodo udeleženci po končanem usposabljanju dejansko izvedli pri delu z mladimi oziroma koliko stisk bodo prepoznali in naslovili, koliko časa bodo ostali v stiku z osebo ter ali jo bodo po potrebi ustrezno usmerili naprej.
S projektom se želi doseči čim širši krog ljudi, ki so v stiku z mladimi, ne samo strokovnih delavcev v šolah in klubih, ampak tudi drugi odrasli.
»Tako kot smo usposobljeni za prvi odziv ob stiski ali fizični poškodbi, si želimo, da bi bili ljudje tudi pri duševnih stiskah bolj pogumni in opolnomočeni ter bi imeli čim več izkušenj s tem, kako se odzvati. Ko se srečamo s stisko, se ne smemo prestrašiti in jo potisniti na stran. Krepiti želimo sporočilo, ki smo ga vključili tudi v naslov projekta: da zmoremo biti tukaj za ljudi.,« je dejala Veber.
V veliko primerih je potrebna nadaljnja strokovna pomoč za mladostnike, včasih pa je dovolj že to, da se prepoznajo simptomi dovolj zgodaj, da se posledično prepreči zdravstvena obravnava ali hospitalizacija. Po besedah Veber, je v Mariboru vse več razlogov za ozaveščanje o duševnih stiskah mladih, čeprav konkretnih statističnih podatkov ni na voljo. Eden izmed ciljev projekta je znati prepoznati stisko in se nanjo ustrezno odzvati, tudi kadar ne gre za hude težave, temveč za vsakodnevne izzive.
