Danes, 28. septembra, so se predstavniki RRA Podravje - Maribor in poslanci podravske regije na sedežu agencije v Mariboru sestali na delovnem srečanju, namenjenem ključnim razvojnim izzivom in priložnostim Podravja.
Ključna je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja
V ospredju razprave so bili prihodnji razvoj regije, priprava novega Regionalnega razvojnega programa 2028–2034, možnosti financiranja razvojnih projektov ter potreba po tesnejšem sodelovanju med lokalno, regionalno in državno ravnjo. Med poslanci podravske regije so se delovnega srečanja udeležili poslanci SDS Franc Breznik, Andrej Kosi, Jožef Lenart ter poslanca Gibanja Svoboda Lena Grgurevič in Tomaž Lah.
Kot je poudarila direktorica RRA Podravje - Maribor Nataša Ritonija, je bil eden ključnih namenov srečanja vzpostaviti tesnejše sodelovanje s poslanci ob pripravi novega Regionalnega razvojnega programa 2028-2034.
[[image_2_article_92921]]
"Pomembno je, da se kot regija dobro povežemo, saj bosta od tega odvisna tako črpanje sredstev kot uresničevanje razvojnih projektov," je povedala in dodala: "Verjamemo, da razvoj ni naloga posameznika ali institucije, temveč rezultat širšega partnerstva in skupne vizije. Naš cilj ostaja jasen: oblikovati močno, povezano in samozavestno regijo Podravje, ki bo v partnerstvu z drugimi regijami soustvarjala močno Slovenijo."
Kaj so na srečanju izpostavili poslanci?
Da je za razvoj Podravja nujno tesnejše sodelovanje med regijo in državno ravnjo, so se strinjali tudi prisotni poslanci, ki so ob tem izpostavili različne razvojne prioritete in projekte regije. Poslanec SDS Andrej Kosi je tako poudaril, da ima regija velik razvojni potencial, veliko priložnosti vidi predvsem v kmetijstvu ter dodal, da: "Podravje potrebuje decentralizacijo in več razvojnih ukrepov, ki izhajajo iz konkretnih potreb lokalnega okolja."
Kot enega ključnih izzivov je poslanec SDS Jožef Lenart izpostavil zadrževanje mladih in izobraženih kadrov v regiji. Poslanec SDS Franc Breznik pa je povedal, da med razvojnimi priložnostmi Podravja vidi predvsem nadaljnji razvoj Pohorja, dokončanje kolesarskih povezav ter krepitev vinske zgodbe Štajerske.
[[image_1_article_92921]]
Poslanec Gibanja Svoboda Tomaž Lah je medtem opozoril na konkretne projekte, ki jih je treba v regiji premakniti naprej, kot sta mariborsko letališče in cestna povezava Ptuj–Ormož.
"Pomembno je, da se nadaljuje politika vlaganj v Maribor in Podravje. Po dolgih letih zapostavljenosti je mesto v prejšnjem mandatu dobilo skoraj milijardo evrov investicij, zato pričakujem, da bo tudi sedanja vlada Mariboru namenila podporo in položaj, ki si ju zasluži," je dejala poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič.
Glavni izzivi ostajajo staranje prebivalstva in odhod izobraženih kadrov
Podravje s 330.635 prebivalci ostaja ena največjih razvojnih regij v Sloveniji, vendar pri več ključnih kazalnikih zaostaja za slovenskim povprečjem. BDP na prebivalca dosega približno 82 odstotkov slovenskega povprečja, povprečna bruto plača okoli 93 odstotkov, izrazita pa je tudi razvojna vrzel pri vlaganjih v raziskave in razvoj.
Regija se hkrati sooča z odhajanjem izobraženih kadrov, staranjem prebivalstva in pomanjkanjem delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
RRA Podravje - Maribor kot nosilna regionalna razvojna agencija skupaj z območnimi razvojnimi partnerji povezuje razvojne potrebe 41 občin, obseg njenega delovanja pa se je v minulem desetletju izrazito povečal.
[[image_3_article_92921]]
Pomemben mehanizem za uresničevanje skupnih regionalnih prioritet ostaja tudi Dogovor za razvoj regij, v okviru katerega je v Podravju vključenih 58 projektov v skupni vrednosti 115 milijonov evrov, od tega 87 milijonov evrov sofinanciranja Evropske unije in Republike Slovenije.
