Vse to so vprašanja, ki so jih na županske kandidate naslovili mladi, ki novinarske izkušnje nabirajo v sklopu Novinarske šole MKC Maribor, ki jo že tretjo sezono izvaja Mladinski kulturni center Maribor. Mladi so na delavnici v sodelovanju z medijem Maribor24 pripravili novinarska vprašanja o tematikah, ki so zanje aktualne, in jih s pomočjo Maribor24 posredovali vsem desetim županskim kandidatom.

Do postavljenega roka so svoje odgovore posredovali: Matej Vodopivec (LPR), Andrej Bauman (Marko Simeunović in skupina volilcev), Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda), Mitja Zgoznik (Državljansko gibanje Resni.ca), Matevž Frangež (Levica, Lista kolesarjev in pešcev, Socialni demokrati), Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) in Bor Greiner (dr. Rudi Klanjšek in skupina volilcev).

Katera je vaša najljubša točka oziroma lokacija v Mariboru?

Matej Vodopivec: Pekrska gorca.

Andrej Bauman: Za tek Studenški gozd, za kavo center mesta in Lent.

Andrej Matvoz: Nova vas in Trije ribniki.

Mitja Zgoznik: Najljubša točka je na Kalvariji. Točno kje, pa ne želim razkriti.

Matevž Frangež: Mestni park.

Igor Jurišič: Moja najljubša lokacija v Mariboru je Zavetišče za živali, saj tam z največjim veseljem združim jutranjo rekreacijo s pomočjo kužkom, ki nestrpno iščejo družbo in sprehod, ob tem pa me vedno znova prevzameta njihova popolna iskrenost in nepopisna hvaležnost.

Bor Greiner: Najljubša lokacija v Mariboru: Mestni park. Viseča mreža med tremi brezami.

[[image_7_article_94443]]

Kje v Mariboru ste vi najraje žurali?

Matej Vodopivec: Štuk, Gustaf (Pekarna), za bolj fino pa v tistem času, preden je vsekal komet (dinozavri pa to), gori v Šentilju v Jukatanu. Uh, so bili to divji časi.

Andrej Bauman: Takos in začetki Poštne ulice s Patrick’s pubom.

Andrej Matvoz: MKC, Takos, Tildos in Štuk.

Mitja Zgoznik: Najraje sem hodil na zabave v KMŠ in Plus Minus (Ko je še obstajal).

[[image_5_article_94443]]

Matevž Frangež: Štuk.

Igor Jurišič: Zmerom na Štuk-u.

Bor Greiner: Na Sidru.

Kako bi poskrbeli za več dogajanja v mestu za mlade, predvsem v obliki večernih druženj, ki niso vezana na plačilo vstopnin v diskoteke ali druženje v lokalih?

Matej Vodopivec: Dogajanje je seveda nekoliko problematično. Eni bi mir, eni bi spali, drugi bi žurali. Enostavno se da to urediti, primer so mnoga mesta v tujini. Cona, kjer so druga pravila. Pa seveda ne nekje zunaj mesta, saj je tudi v tujini to v centru. Pač po določeni uri se dogajanje preseli tja, kjer so druga pravila.

V Listi LPR že dolgo opozarjamo ravno na to. Področje od Titovega mostu do Dvoetažnega mostu, v moji mladosti do Koroškega, je področje, kjer je bilo vse mogoče za mlade: od lokalov, dogajanja do vsega, kar hočeš. Danes je tu puščoba. Kaj so moje sanje? Tu urediti cono. Nekaj objektov že je, stanovanja so oddaljena, prostor je, nabrežje Drave je, dostop do cest je, lahko tudi kakšna plaža kot v Gradcu, dvorane so, kino, veliki prostori v Koloseju …

Torej prosim, se lahko kdo spravi tu nekaj urediti, sploh za mlade, kot je bilo to v moji mladosti? Kot da se vse vas potem posiljuje z grižljajčki in kozarčki s pecljem na Lentu. Kot da ne razumejo, da smo bili vsi mladi. Saj potem vas bodo prepričali grižljajčki pa oh in ah vinček … Ampak imate še kakšnih 20 let do tja, 15 …

Andrej Bauman: V mestu delujejo mladinski centri, ki ustvarjajo nekomercialne vsebine in prav njim bi bilo potrebno nameniti večjo vlogo pri ustvarjanju vsebin za mlade, ne samo v popoldanskem času ampak tudi zvečer in ob vikendih.

Andrej Matvoz: Novi Center Rotovž bo ponudil dodatne možnosti za različne oblike druženja in kulturnega ustvarjanja. Menim tudi, da bi morali bistveno bolje izkoristiti javne površine in možnosti za prireditve na prostem. Zaradi milejšega vremena lahko različni dogodki velik del leta potekajo zunaj. Podpiram vzpostavitev manjših odrov za mlade ustvarjalce, debatnih kotičkov, odprtih razprav, koncertov manj znanih in neuveljavljenih glasbenikov, alternativnega kina ter drugih oblik brezplačnega druženja. Mesto mora mladim ponuditi prostor, kjer se lahko srečujejo, izmenjujejo ideje in ustvarjajo, ne da bi bila vsaka oblika druženja povezana s potrošnjo.

Mitja Zgoznik: Vesel sem, da ste mi postavili takšno vprašanje, saj smo se ne dolgo nazaj pogovarjali o tej temi. Mnenja sem, da bi mladim morali ponuditi na eni strani VARNO, zabavno življenje z nočnim dogajanjem z klubi in koncerti. Na drugi strani pa bi mladim morali omogoči sproščena večerna druženja, kjer bi se lahko izobraževali in delili svoje izkušnje med seboj.

Ena izmed idej je, da bi se lahko aktiviralo erasmus študente iz drugih držav, ki so na izmenjavi pri nas in bi si med seboj na raznih dogodkih izmenjavali gospodarske, izobraževalne, kulturne in podobne poglede na svet. Dobro bi bilo izkoristiti tudi učenje novega jezika, saj bi to bilo brezplačno in v sklopu druženja. Mladim je potrebno ponuditi možnost da lahko osebnostno rastejo skozi sekundarno socializacijo in pri tem tudi uživajo.

Matevž Frangež: Razvili bomo prostorske možnosti in spodbujali vsebine za prosti čas in izražanje z glasbo, alternativno kulturo, ustvarjanjem, druženjem in športom. Aktivirali bomo prazne občinske prostore za aktivnosti mladih v vseh predelih mesta in zagotovili enostavne in pregledne postopke za (so)uporabo. Pregledni in enostavni postopki in dostopni pogoji za pridobivanje podpor za organizacijo dogodkov za mlade (razstave, delavnice, koncerti, zabave…).

[[image_4_article_94443]]

Mesto bo podprlo pobudo za nov mestni festival mednarodnega pomena s povezovanjem kreativnih industrij, športa in zabave za mlade. Spodbudili bomo ponovni zagon demokratičnih in predstavniških oblik zagovorništva mladih v NVO in oživitev mladinskega sveta. Spodbujanje ustvarjalnosti mladih v vseh MČ in KS, dostopne ustvarjalne delavnice za otroke in mladino, logika, programiranje in robotika za otroke…

Igor Jurišič: Kot Stranka mladih – Zeleni Evrope zagovarjamo stališče, da mora biti javni prostor v Mariboru dostopen vsem mladim, ne glede na njihove finančne zmožnosti, zato večerno druženje ne sme biti pogojeno s komercializacijo. Za več dostopnega dogajanja bi s sistemsko podporo mladinskim centrom in nevladnim organizacijam omogočili daljše delovanje nekomercialnih prostorov za brezplačne koncerte, ustvarjalne delavnice in družabne večere. V toplejših mesecih bi z urejeno urbano opremo, osvetlitvijo in sanitarijami oživili javne površine, parke ter nabrežje Drave za dogodke na prostem, z namenskim mladinskim participativnim proračunom pa mladim omogočili, da sami zasnujejo vsebine, ki jih v mestu pogrešajo. Vse to bi podprli s prilagojenim nočnim mestnim prevozom za varno vračanje domov.

Bor Greiner: Mesto potrebuje dostopne prostore za srečevanje, ustvarjanje in dogodke, ki jih soustvarjajo mladi. Občina lahko pomaga s preglednimi pogoji uporabe prostorov, sodelovanjem z mladinskimi in kulturnimi organizacijami ter predvidljivim financiranjem programov. Pomembni so tudi varen prihod domov in dogovori s sosedi.

Ste naklonjeni občinskim subvencijam, ki bi mladim olajšale dostop do storitev, kot so obisk kina, športne aktivnosti in obisk kulturnih prireditev pod okriljem občinskih javnih zavodov, pri čemer upravičenost ne bi bila vezana denimo na status študenta?

Matej Vodopivec: Popolnoma sem naklonjen subvencijam, pa še kakšnega organizatorja, ne samo občinskega, bi s pogoji poskusil nagovoriti k temu.

[[image_3_article_94443]]

Andrej Bauman: Podpiram nižje cene storitev, ki bi mladim omogočale dostopnejše kulturne, športne in druge prostočasne dejavnosti, pri čemer upravičenost ne bi bila vezana izključno na status dijaka ali študenta, temveč predvsem na starost. Kot primer dobre prakse iz tujine poznam italijansko mladinsko kartico YoungERcard, ki poleg ugodnosti na področju kulture, športa in prostega časa spodbuja tudi aktivno državljanstvo. Kartica mladim omogoča sodelovanje v prostovoljskih projektih, ki nastajajo v sodelovanju z mestno upravo, društvi, izobraževalnimi ustanovami, športnimi klubi in socialnimi zadrugami.

Andrej Matvoz: Načeloma podpiram vse ukrepe, ki mladim omogočajo lažji dostop do kulture, športa in drugih dejavnosti, ne glede na njihov status. Vendar moramo takšne subvencije načrtovati premišljeno, z jasno določenimi cilji in ob upoštevanju finančnih zmožnosti občine. Pomembno je, da pomoč doseže tiste, ki jo dejansko potrebujejo, in da z javnimi sredstvi dosežemo čim večji učinek.

Mitja Zgoznik: Vedno z veseljem podpremo idejo, ki bi pozitivno vplivala na to da bi lahko ljudi pripravili, do tega da živijo bolj zdravo, se več gibajo in delajo na osebnosti rasti, saj si želimo zdrave in izobražene skupnosti v kateri živimo. Jaz ne bi omogočil vse to le mladim, temveč vsem, ki imajo stalno prebivališče v Mariboru ali pa tukaj študirajo. Menim da bi se morale vse storitve ločiti v dva sklopa. Prvi sklop bi zajemal prebivalce Maribora in študente, ki tukaj študirajo.

Drugi sklop pa bi zajemal vse ostale prebivalce Slovenije in tuje obiskovalce/turiste. Vsi, ki spadajo v prvi sklop bi morali imeti možnost, da vse storitve uporabljajo po polovični ceni polne karte za vse športne, kulturne in druge dejavnosti. Rad bi spodbudil prebivalce Maribora, da delajo na sebi in da se s tem tudi boljše počutijo v Mariboru. Če so ljudje v Mestu zadovoljni je tudi mesto, takoj lepše in boljše za življenje in ustvarjanje. Prav tako bi omogočil študentom in drugim, da po nizkih cenah koristijo prazne prostore po Mariboru za ustvarjanje, gospodarski razvoj in dobrobit mesta.

Matevž Frangež: Da. Dostop do kulture, športa in kakovostnega prostega časa ne sme biti odvisen od debeline denarnice ali zgolj od tega, ali ima posameznik status študenta. Kultura in šport morata biti dostopna vsem mladim. To ni samo vprašanje prostega časa, ampak tudi vprašanje enakih možnosti.

Igor Jurišič: Kot Stranka mladih – Zeleni Evrope smo takšnim občinskim subvencijam izjemno naklonjeni, saj naš program Maribor 2030 temelji na načelu, da morajo biti kultura, šport in rekreacija dostopni vsem mladim, ne glede na njihov ekonomski položaj. Odločno podpiramo rešitev, da upravičenost do ugodnosti ni pogojena zgolj s statusom študenta ali dijakov, temveč z starostjo, saj s tem odpravljamo sistemsko diskriminacijo tistih mladih, ki so že na trgu dela, iskalcev zaposlitve ali tistih, ki so izobraževalni sistem predčasno zapustili. Prav zato bomo, v kolikor bomo na volitvah dobili zadostno podporo, omogočili subvencioniran ali brezplačen dostop do kulturnih in športnih vsebin pod okriljem občinskih javnih zavodov, s čimer bi spodbudili bolj zdrave življenjske navade, pestrejše preživljanje prostega časa ter večjo vključenost vseh mladih v družbeno utrip mesta.

Bor Greiner: Podpiram odpravljanje ovir pri dostopu, tudi za mlade brez študentskega statusa. Model cenovnih ugodnosti ali subvencij bi pripravil z mladimi in javnimi zavodi. Najprej moramo določiti upravičence, strošek in vir financiranja, da ukrep ne ostane samo na papirju.

Ali poznate platformo Mladi Maribor in kako vidite njeno delovanje oziroma vlogo v času vašega mandata?

Matej Vodopivec: Ja, poznam, nisem pa prepričan, da se jo upošteva. To je moje osebno mnenje na podlagi izkušenj.

Andrej Bauman: Mladi Maribor, blagovna znamka in spletni portal, je po mojem mnenju dobra stična točka za informiranje mladih o dejavnostih v mestu z možnostjo širitve. Zato si želim, da bi ga v prihodnje razvijali in nadgradili s pomočjo mladih, njihovih idej in predlogov, saj so prav oni ciljna skupina, ki najbolje pozna prave kanale in vsebine za svoje vrstnike.

Andrej Matvoz: Absolutno podpiram digitalne platforme, ki na enem mestu združujejo informacije, pomembne za določeno skupino prebivalcev. Živimo v času, ko smo vsakodnevno izpostavljeni ogromni količini informacij, zato so takšni specializirani portali izjemno koristni. Delujejo kot nekakšen filter, ki uporabnikom omogoča, da hitro pridejo do informacij, ki jih resnično potrebujejo, in ne spregledajo pomembnih priložnosti.

Platformo Mladi Maribor poznam, odlični programi in vsebine. Vidim jo kot pomembno orodje za informiranje mladih o izobraževanju, zaposlitvah, dogodkih, razpisih in drugih možnostih, ki jih ponuja mesto. Neprecenljiv je program prve psihološke pomoči mladim, projekt proti prekarnosti in za dvig digitalnih kompetenc. Zavzemal bi se za njeno nadaljnjo krepitev in večjo prepoznavnost.

Mitja Zgoznik: Iskreno vam povem, da do danes še nisem slišal za platformo. Sem si pa zato sedaj vzel čas in platformo preučil. Menim, da ima takšna platforma pomembno vlogo, vendar bi bilo treba preveriti, koliko mladih jo dejansko uporablja, katere vsebine jih najbolj zanimajo in kaj pogrešajo. Po javno dostopnih podatkih je spletno stran leta 2024 obiskalo približno 29.000 obiskovalcev, vendar bi želel pridobiti tudi podatke o dejanski uporabi mobilne aplikacije. V času mojega mandata bi podprl nadaljnji razvoj platforme v sodelovanju z mladimi, študenti, mladinskimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami.

Želim si, da bi Mladi Maribor postal še bolj uporaben prostor, kjer mladi ne bi samo spremljali dogajanja, ampak bi lahko tudi sami predlagali spremembe, glasovali o projektih in spremljali, kaj je občina naredila na podlagi njihovih pobud. Poseben poudarek bi namenil informacijam o stanovanjskih možnostih, zaposlovanju, štipendijah, športu, kulturi, prostovoljstvu in duševnem zdravju. Prav tako bi bilo smiselno razmisliti o povezavi z drugimi mestnimi digitalnimi storitvami, kot je naš Maribor, da mladim ne bi bilo treba uporabljati več različnih platform za pridobivanje osnovnih informacij. Zame je ključno, da mladih ne obravnavamo samo kot prihodnost mesta, ampak kot pomemben del njegove sedanjosti. Želim si, da bi imeli več možnosti sodelovati pri odločanju, da bi njihove ideje dobile priložnost in da bi v Mariboru videli svojo prihodnost.

Matevž Frangež: Platformo Mladi Maribor vidim kot pomembno orodje za informiranje, povezovanje in vključevanje mladih v življenje mesta. Takšne platforme morajo biti več kot zgolj zbirka informacij o dogodkih in možnostih za mlade. Mladi so bili vedno pomemben del mojega delovanja. Vedno sem verjel, da jih moramo odrasli ne samo poslušati, ampak jim predvsem zaupati, podpirati njihove ideje, pobude in projekte ter jim omogočiti, da jih tudi uresničijo. Sem eden od ustanoviteljev Mestnega mladinskega sveta Maribor, zato dobro vem, kako pomembno je organizirano vključevanje mladih v odločanje o razvoju mesta. Prepričan sem, da mesto, ki ne sliši mladih, ne razume dovolj dobro niti svoje prihodnosti.

Tudi danes zagovarjam enako načelo: mladi ne smejo biti zgolj ciljna skupina mestnih politik, ampak morajo biti njihovi aktivni soustvarjalci. Njihove pobude morajo dobiti prostor, podporo in predvsem možnost realizacije.

Igor Jurišič: V Stranki mladih – Zeleni Evrope platformo Mladi Maribor dobro poznamo in visoko vrednotimo njeno vlogo kot osrednjega informacijskega stičišča za mlade in mladinske organizacije v Mestni občini Maribor. Platforma ima ključno vlogo pri opolnomočenju mlajših generacij, spodbujanju družbene in politične participacije ter zagotavljanju transparentnega dostopa do informacij o kulturi, izobraževanju, zaposlovanju in lokalnih pobudah.

[[image_2_article_94443]]

Tudi sam v nevladne organizacije, ki ji pripadam, sodelujem pri ustvarjanju vsebin ter projektov na tem področju, zato iz prve roke poznam potencial, pa tudi konkretne izzive mladinskega in nevladnega sektorja v našem mestu. V naslednjem mandatu bomo delovanje platforme Mladi Maribor odločno in argumentirano podpirali, saj verjamemo, da morajo biti mladi ključni soustvarjalci mestne politike. Z načrtnim vlaganjem v informiranost, kritično razmišljanje ter nekonvencionalne oblike sodelovanja bomo ustvarili odprto, zeleno in napredno mesto, v katerem bodo imeli mladi resničen glas in pogoje za kakovostno življenje.

Bor Greiner: Vlogo mladinskih organizacij in informacijskih kanalov vidim v tem, da mladi lažje pridejo do priložnosti ter povedo, kaj v mestu potrebujejo. O njihovem razvoju se želim pogovarjati z izvajalci in uporabniki. Ne more vse biti le Tik Tok.

Bi Maribor lahko dobil novi bazen?

Mariborski športni klubi se soočajo s pomanjkanjem prostorov in terminov za treninge, mladi pa se morajo pogosto na treninge voziti v različne športne dvorane, pri čemer povezave javnega prevoza niso vedno optimalne. Tudi bazeni v Pristanu so zasedeni s treningi in plavalnimi tečaji, odkar bazeni v Fontani niso več prosto dostopni, pa je plavanje za mlade težje dostopno. Kakšni so vaši načrti na področju športne infrastrukture, predvsem takšne, ki bi mladim olajšala aktivno ukvarjanje s športom?

Matej Vodopivec: Prva točka, ki se je LPR in jaz lotiva takoj po izvolitvi, je bazen. Drugo največje mesto ga nima. Šport je treba razvijati tudi v mestnih četrteh, na nižji ravni, prav tako klube. Ne pa da se kot revčki nekje pač stiskajo. S tem sem se soočal štiri leta, tako da probleme natančno poznam!!! Premalo je investicij na tem področju, premalo igrišč. V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti to trdimo že 20 let in na to tudi opozarjamo. Seveda je treba upoštevati tudi demografijo in ne kar vsepovprek graditi, ker pač … Na Studencih, najhitreje rastočem delu Maribora, imamo velike probleme, trenutna oblast pa je vse to ignorirala. Samo gradi stanovanja, za vse ostalo pa koga briga – od vrtcev in šol do športnih ter kulturnih zadev: nula.

Andrej Bauman: Maribor je mesto športa, ki ima na zelo majhnem prostoru izjemno veliko javne športne infrastrukture. Ob šolskih igriščih in telovadnicah so tu še športni objekti zavoda Šport Maribor, kjer poteka organizirana vadba športnih društev. Da bo infrastruktura sodobna, varna in dostopna, bom naročil analizo stanja športne infrastrukture v mestu, na podlagi katere bomo pripravili kratkoročni in dolgoročni načrt investicijskih vlaganj. Vsekakor moramo doseči večji premik pri črpanju državnih sredstev za obnovo in izgradnjo športne infrastrukture, ki bo omogočil hitrejše doseganje zastavljenih ciljev: sodobne, varne in dostopne športne infrastrukture.

[[image_1_article_94443]]

Andrej Matvoz: Maribor zagotovo potrebuje novo večnamensko športno dvorano, ki bi omogočila boljše pogoje za treninge različnih športnih klubov in rekreativno udejstvovanje občanov. Potrebujemo tudi ustrezno javno kopališče, ki bi bilo dostopno širšemu krogu prebivalcev. Otroci in mladi imajo sicer določene možnosti za plavanje že v okviru šolskih dejavnosti, zato menim, da plavanje ni nujno največja težava mariborske športne infrastrukture. Večji problem vidim v splošnem pomanjkanju ustreznih športnih površin in razpoložljivih terminov za vadbo. Najprej bi bilo treba opraviti pregled obstoječih kapacitet, njihove zasedenosti in dejanskih potreb športnih društev ter na tej podlagi določiti prednostne investicije. Ob tem je treba izboljšati tudi povezave javnega prevoza do športnih objektov.

Mitja Zgoznik: Zavedamo se težav katere ste našteli in prav zato smo se v soboto 31.10. udeležili sestanka z predsednikom HDK Maribor Filipom Katulićem Grđanom, podpredsednikom Aljošo Kiričem, direktorjem Športa Maribor Rankom Šmigocem in pomočnikom direktorja Tomijem Prosnikom, da bi iz prve roke izvedeli o vseh težavah in izivih s katerimi se športna društva v Mariboru soočajo. Prvo bi zadolžil skupino strokovnjakov, da se narediti podroben pregled stanja vseh športnih objektov in dvoran, ki so na voljo v mestni občini Maribor. Nato bi pregledali podatke koliko športnikov koristi objekte na dnevni ravni s strani športnih društev, tujih društev, ki so tukaj na pripravah in splošne populacije, ki objekte uporablja za športno rekreacijo.

Nato bi se sestal z vsemi predstavniki športnih društev in bi na podlagi njihovih idej naredili skupen načrt kako se lotiti problematike katero ste navedli. Menim, da to najbolje vedo ljudje, ki so na dnevni ravni soočajo s temi težavami in točno vejo kje so težave in kako jih odpraviti. Naša naloga je da jih poslušamo, povežemo in da jim omogočimo pogoje funkcioniranja, da skupaj pripeljemo šport v Mariboru na višjo raven. Na podlagi vseh predlogov in ocen strokovnjakov glede financ, športne infrastrukture in delovanja društev bi naredili načrt za boljše delovanje športa in infrastrukture v Mariboru.

Matevž Frangež: Športna infrastruktura mora biti dostopna vsem, ne glede na starost, kraj bivanja ali finančne zmožnosti. Maribor potrebuje sistematičen pristop k obnovi in vzdrževanju športnih objektov, predvsem pa boljše pogoje za delovanje športnih društev in klubov ter vključevanje otrok in mladih v šport. Zato predvidevam štiriletni program obnove in vzdrževanja športne infrastrukture, s prednostno ureditvijo osnovnih potreb vseh športnih panog v mestu, mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.

Med konkretnimi projekti so celovita prenova Športnega parka Kovinar, izgradnja nadomestnih objektov za NK Pobrežje in pristop k celoviti obnovi Ledne dvorane Tabor in urejanju športnega parka Tabor.

Poleg infrastrukture je treba urediti tudi sistem financiranja športa. Pripravili bomo nova pravila za sofinanciranje športnih programov, z večjo težo kolektivnih športov, ustrezno podporo strokovnemu kadru, poenostavitvijo postopkov in večjo transparentnostjo razdeljevanja javnih sredstev.

Posebno pozornost bomo namenili otrokom in mladim iz družin z nižjimi dohodki. Finančne ovire ne smejo biti razlog, da se otrok ne more ukvarjati s športom. Zato bomo spodbujali in olajšali njihovo vključevanje v športne programe s podporo pri plačilu vadnin in nakupu športne opreme.

Hkrati bomo razvijali skupnostni šport in rekreacijo za otroke, mlade, družine in starejše. To pomeni več športnih igrišč, zunanjih vadbenih površin in možnosti za rekreacijo v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Posebej pa želim izpostaviti še dostopnost plavanja. Zavedam se težav, ki so nastale zaradi zmanjšane dostopnosti bazenskih zmogljivosti in obremenjenosti Pristana. Poiskati moramo dolgoročne rešitve, ki bodo zagotovile ustrezne pogoje za plavalne klube, tečaje plavanja in rekreativno plavanje.

Igor Jurišič: Mariborska športna infrastruktura je dotrajana in pomanjkljiva ter v mnogih primerih ne omogoča zadostnih kapacitet niti za treninge vrhunskih športnikov, kaj šele za rekreacijo. Zavedamo pa se, da v mestu precej športne infrastrukture, sploh tiste v okviru osnovnih in srednjih šol, ni optimalno izkoriščene. Prvi - takojšen - ukrep, v kolikor bomo dobili dovolj glasov in zadosten vpliv na odločanje, bo pripraviti celovit pregled tako javne kot tudi zasebne športne infrastrukture ter zasedenost le-te. Po optimizaciji bomo pripravili seznam najbolj potrebne dodatne športne infrastrukture ter pripravili vso potrebno projektno dokumentacijo za prijavo na razpise ter seveda zagotovili sorazmeren delež proračunskih sredstev.

Bor Greiner: Najprej bi s klubi in uporabniki pregledal zasedenost dvoran, bazenov in šolskih športnih površin. Termini in merila razdelitve morajo biti pregledni. Uskladiti je treba tudi avtobusne povezave s treningi. Prednost bi dal varnemu vzdrževanju in boljšemu izkoristku obstoječih objektov, nato investicijam z znanim virom in stroškom vzdrževanja.