Kot je uvodoma povedal, v regiji beležimo rekordno nizko brezposelnost, hkrati pa tudi rekordno delovno aktivnost prebivalstva. Spomnil je, da so pred leti na državni ravni govorili o približno 55.000 brezposelnih kot o naravni brezposelnosti, pod katero skoraj ni mogoče, danes pa jih je v evidencah le 42.000. "Še vedno smo nekaj naredili kot družba, da smo na trg pripeljali tiste tudi ranljive, in očitno smo pri tem uspešni," je dejal.
Razkorak med vzhodno Slovenijo in državnim povprečjem pri registrirani brezposelnosti se je po njegovih besedah prav tako precej zmanjšal. "Zdaj zaostajamo približno za 1 odstotek, pred leti so bili razkoraki precejšnji, tudi dva do tri odstotke," je dodal.
Še vedno smo zelo odvisni od tujih trgov
V Sloveniji po njegovih podatkih dela približno 160.000 tujih delavcev, ki plačujejo prispevke. "Seveda se moramo obračati tudi čez mejo," je dejal Memon in dodal, da pri potovanjih po zahodnem Balkanu delodajalci pogosto slišijo, da se ta bazen prazni, in izrazil upanje, da to ni zgolj pregovorno. "Upam, da to ni na sistemski ravni usmeritev, da se obračamo k tretjim državam in ustvarjamo dumping na plačah," je razložil.
Ob tem je opozoril tudi na hitro rast števila zaposlenih iz tretjih držav. Število delovnih dovoljenj za delavce iz Indije je denimo naraslo z 200 v letu 2021 na približno 2.700. "Mi smo danes zelo odvisni od tujih trgov. Ne bo pa to dovolj," je opozoril.
Pri obisku Azerbajdžana in Uzbekistana je po njegovih besedah ugotovil, da so te države v nekaterih segmentih celo pred Slovenijo. V omenjenih državah v svojih centrih za usposabljanje namreč v približno šestih mesecih usposobijo ljudi, ki z osnovnimi znanji postanejo zaposljivi na deficitarnih področjih. Memon zato upa, da bodo podoben pristop v prihodnje pripeljali tudi v Slovenijo, pri čemer je pomembna predvsem vloga zavoda za zaposlovanje skupaj s partnerji.
Šest od desetih tujcev dela v deficitarnih poklicih
V tem delu Podravja je po Memonovih navedbah kar 60 odstotkov tujcev zaposlenih v deficitarnih poklicih. Med njimi je naštel elektroenergetiko, strojništvo, proizvodnjo in čiščenje. V zadnjem času pa opažajo tudi vse več iskanja kadrov v izobraževanju. Širša paleta poklicev, v katerih iščejo kadre, po njegovih besedah obsega proizvodnjo ter posamezne segmente storitev, kot so zdravstvo, negovalni sektor in medicina na splošno.
Kaj pa poklici prihodnosti?
V nadaljevanju je poudaril, da so visoko izobraženi strokovnjaki in študenti pogosto povabljeni v podjetja že med študijem, v zadnjih letih pa je opazil tudi spremembo pri izbiri študija. "Včasih so bili primarni družboslovni programi, zdaj se je trend na vseh nivojih začel precej spreminjati," je pojasnil, število vpisanih v naravoslovne programe pa je po njegovih besedah preseglo družboslovne.
Poklici prihodnosti so po njegovem tisti, v katerih bodo ljudje znali uporabljati tehnologijo in naravoslovna znanja ter pripomogli k višji dodani vrednosti podjetja. "Iskali se bodo strokovnjaki, ki bodo znali uporabljati tudi umetno inteligenco, da bodo izdelki v teh podjetjih iskani na trgu in prodani za višji znesek," je razložil. Karierno orientacijo mladih je zato treba po njegovih besedah začeti že zelo zgodaj, mladi pa morajo pridobiti ne le znanje za posamezen poklic, ampak tudi to, da so zaposljivi na trgu dela.
