Vrtec Tezno ima novo pridobitev, ki se je bodo razveselili zlasti otroci ter zaposleni v kuhinji. “V okviru projekta Urbana zemljina za hrano smo zavihali rokave in vzpostavili novi vertikalni gredici in vanje posadili tisto, kar tamkajšnje kuharice najbolj potrebujejo – zelišča”, pišejo na straneh ropotarnice. Gre sicer za že drug vrt, ki je dobil svoje mesto v okviru omenjenega projekta, naslednjega pa bodo uredili v domu starostnikov Dom pod Gorco, prvega pa so vzpostavili v mestnem parku, zraven nekdanjega bazena, kjer v toplejših mesecih obratuje priljubljen lokal Zelena nit.

Vse enote vrtca s svojim vrtom 

Sicer ima vsaka enota vrtca Tezno urejen že svoj vrt. “V našem vrtcu damo veliko na to da hrano sami vzgojimo in posadimo, in da so v ta proces vključeni otroci. Potem to poberemo in pojemo. Celoten proces pridelave je prilagojen otrokom. Pridelamo marsikaj, od solate do zelja do paradižnika,” za osrednji mariborski spletni medij Maribor24 pojasnjuje ravnateljica vrtca Tezno. Dodaja, da gre sicer za majhne obdelovalne površine površine, katerih namen je, da se otroci naučijo celotnega procesa obdelovanja zemlje, od točke, ko se rastlina posadi, do samega zaužitja.

Pred kratkim so na sejmu Altermed v Celju predstavili tudi s svojim Zelenin dnevom. Kot pojasnjuje ravnateljica, v vrtcu enkrat mesečno določijo dan, ko ne uživajo beljakovin živalskega izvora. Akcije se poslužujejo, da bi se vsaj enkrat mesečno izognili industrijsko predelani hrani živalskega izvora.

Vertikalni vrtiček ni lahek zalogaj

Kot pišejo na strani ropotarnice, vzpostavljanje vertikalne visoke grede ni kar tako, “zanjo je potrebnega precej grobega in finega materiala, s katerim jo napolnimo, še prej pa je pomembno kvalitetno vzpostavljeno ogrodje, ki je stabilno, impregnirano, hidroizolirano in ima na dnu zaščito proti voluharjem.”

Glavni cilj programa Urbana zemljina (Urban Innovative actions UIA) je zagotoviti urbanim območjem po vsej Evropi sredstva za testiranje inovativnih rešitev za glavne urbane izzive in videti kako ti delujejo v praksi. Eden od ciljev evropsko sofinanciranega projekta Urbana zemljina za hrano je zraven predelave bioloških odpadkov v rodovitno zemljino tudi vzpostavitev več kot 7.000 kvadratnih metrov urbanih vrtov, ki bodo predani v javno uporabo. Del površin za te urbane vrtove se nahaja na območju ob Pekrskem potoku, o čemer smo sicer že pisali. Za pilotni projekt je Mestna občina Maribor kot vodilni partner pridobila tri milijone nepovratnih sredstev