Upepeljevanje je vedno bolj pogost način hrambe ostankov umrlih v sodobni družbi, kar 94 % vseh pokopov v večjih urbanih središčih predstavljajo žarni pokopi. Na Pokopališču Dobrava že od leta 1998 deluje Upepeljevalnica Maribor, kjer trenutno razpolagajo s tremi visoko tehnološkimi pečmi za upepeljevanje.

V Upepeljevalnici Maribor imajo tri visoko tehnološke upepeljevalne peči

Kot pove Rado Škofič, vodja Upepeljevalnice Maribor, so pri Pogrebnem podjetju Maribor z upepeljevanjem začeli leta 1998, ko so kupili dve upepeljevalni peči s kapaciteto 6 do 8 kremacij dnevno.

"Za takratne potrebe je bilo to dovolj, ampak se je potem s trendom upepeljevanja videlo, da je to premalo in smo leta 2009 šli v nabavo nove peči," pojasnjuje. Z njo so lahko upepeljevali 24 ur na dan in posledično dvignili število upepelitev. 

[[image_1_article_93287]]

Kasneje se je pokazalo, da je tudi to premalo, tako da so leta 2022 kupili še eno takšno peč, leta 2025 pa še drugo. "S tem, ko smo nabavili tri visoko tehnološke peči, smo ugasnili prvi dve peči, ki sta odslužili svoje," je dodal.

Upepelitve se izvajajo vsak dan, čakalna doba na žaro pa je največ od 2 do 3 delovnih dni.

[[image_2_article_93287]]

Upepeljevalnica Maribor ne pokriva le upepeljevanja v Mestni občini Maribor, temveč cel severovzhodni del Štajerske (natančneje, vse do Radeč), Prekmurje in del Koroške. Kot pove Škofič, so se lani v roku 14 dni pokvarile skoraj vse peči v hrvaškem Zagrebu in Osijeku, zato so hrvaški pogrebniki pokojnike na upepelitev vozili v Maribor.

"Od takrat smo ohranili določene stranke, še posebej tiste, ki so blizu meje," dodaja. Zanimiv je predvsem podatek, da na upepelitev v Maribor vozijo tudi pokojne iz Poreča, Šibenika in Splita. Na Hrvaškem sicer prevladujejo klasični pogrebi, medtem ko v Sloveniji temu ni tako.

Vsako leto opravijo približno med 4900 in 5000 upepelitev. 

Ko je pred nekaj leti nastopila energetska kriza, so prešli na izmenjevanje energentov. "Mi lahko v štirih urah preklopimo peči iz UNP plina, ki ga trenutno uporabljamo, na zemeljski plin, tako da lahko nemoteno upepeljujemo," pojasnjuje Škofič. Upepeljevalnica Maribor je sicer drugi največji porabnik plina v Mestni občini Maribor.

Od smrti do upepelitve mora miniti 36 ur

Pred vsako upepelitvijo mora pokojnika pregledati zdravnik oziroma patolog. Pri pregledu morajo biti zraven tudi spremni dokumenti, torej pravilno izpolnjeno poročilo o vzroku smrti in osebni dokument. Zdravnik mora vsakega pokojnika pregledati in ugotoviti, ali se diagnoza, napisana na papirju, ujema z dejanskim stanjem osebe. 

Prav tako oseba, ki je z njim, na glas prebere ime in priimek pokojnika ter številko upepelitve, zapisane na spremnem listu. Če se vse ujema, zdravnik odobri upepelitev in postopek se lahko nadaljuje.

Od smrti do upepelitve mora po zakonu miniti vsaj 36 ur.

[[image_3_article_93287]]

Ko se pripravijo papirji za upepelitev, jih položijo na pokrov krste, prav tako tudi označbo ter negorljivo šamotno številko pokojnika. Gre za osebno številko pokojnika v krematoriju, s pomočjo katere vedo, kateri pepel je od katerega pokojnika.

Krsto nato zapečatijo z nalepkami in sponkami, od tega trenutka dalje se je ne sme več odpirati do same upepelitve.

To je sicer dovoljeno le v izrednih primerih, recimo, če pridejo na ogled sodni kriminalisti, ki v primeru suma nasilne smrti odredijo obdukcijo. Kot pojasnjuje Škofič, se je to do sedaj zgodilo le trikrat. 

Po pregledu pokojne prestavijo v hladilnico

Kot nam pove Škofič, od leta 2019 ni več dovoljeno ločevanje pepela: "Prej so lahko svojci doma imeli spominski ščepec pepela, s tem zakonom pa pepel ne sme več biti ločen, se pravi, ali je vse na posipu, ali pa vse v grobu."

Zakon določa tudi obvezno uporabo ekološkega talarja, vsak pokojnik pa mora zaradi kužno nalezljivih bolezni biti v vrečki. Krste, v katerih so, morajo biti iz mehkega lesa.

[[image_5_article_93287]]

Po pregledu pokojnike v krstah prestavijo v hladilne prostore, kjer ostanejo do upepelitve.

Kremacija običajno traja med eno uro in eno uro in pol

Upepeljujejo lahko pokojnike, katerih teža s krsto vred ne presega 240 kilogramov. Kot pove Škofič, v Avstriji obstaja upepeljevalnica, kjer lahko upepeljujejo do skupne teže 300 kilogramov, lahko pa se stranka odloči tudi za klasični pogreb, brez upepelitve. Kremacija do 150 kilogramov sicer stane 500 evrov, vsak kilogram nad to mejo pa dodatnih 10 evrov. 

Kremacija traja nekje med 1 uro in 10 minut ter 1 uro in 30 minut. 

[[image_4_article_93287]]

Krsto položijo na posebno dvigalo, s katerim jo dvignejo in položijo v peč. Temperature v peči dosegajo nekje med 800 in 1000 stopinj, pri doseženih 1300 stopinjah pa pride do varnostnega izpada.

[[image_7_article_93287]]

Peči iz leta 1998, ki nista več v uporabi, nameravajo prihodnje leto ali leto kasneje umakniti, tako da bodo pridobili prostor za še eno peč.

V procesu upepeljevanja zgori popolnoma vse, tudi kosti postanejo popolnoma prhle, pove Škofič. Trajanje upepelitve je odvisno od bolezni pokojnega, pri tistih z rakom običajno traja dlje, saj nekateri deli telesa zaradi prejetih zdravil ne zgorijo takoj.

[[image_6_article_93287]]

Ohlajen pepel prestavijo v stroj za obdelavo pepela

Na rešetki v spodnjem delu peči se pepel ohlaja. Ko se ohladi, ga dajo v stroj za obdelavo pepela, kjer se ta zmelje v droben prah. Pred tem iz pepela vzamejo šamotno številko in pripravijo pokrovček žare.

Prav tako se iz pepela vzamejo negorljivi predmeti, kot so recimo proteze.

[[image_8_article_93287]]

Zmlet pepel in šamotno številko nato dajo v žaro ter jo zaprejo. Od tega trenutka dalje žare ni več možno odpreti, ne da bi to bilo vidno.