Bober ni doma le v Dravi, ampak tudi ob reki Ščavnici s pritoki in ob reki Pesnici s pritoki Globovnica, Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta Lenart in ob Trojiškem jezeru.
Po temeljiti čistilni akciji potoka Drvanje v Zg. Verjanah je prebivalce skrbelo, da se kolonija bobrov ne bo vrnila. A kot kaže so bile skrbi odveč, saj so se po pol leta ponovno vrnili. Lovska zveza Slovenije je namreč opazil oglodano drevo.
“Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očitno dovolj, da se je bober vrnil v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je izključno rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v dvajsetmetrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …), pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira lahko velika drevesa s premerom več kot meter, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake,” so zapisali.
V 18. stoletju je bober v naših krajih izumrl
V nadaljevanju navaja lovska zveza še, da je bil bober v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi prekomernega lova. Zelo zaželena je bila namreč njegova koža, meso in bobrovina. “Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo klobučevine,” so še dodali. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta.
Posamezni bobri so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90-letih minulega stoletja so bobre iz Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo živijo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
