50 ljudi na turističnem splavu, trk v steber brvi, razbitine plovila in številni ponesrečenci v vodi. Takšen je bil scenarij velike reševalne vaje, ki je v soboto, 3. oktobra popoldne, potekala na reki Dravi in obeh njenih bregovih na območju Lenta v Mariboru. Vaja je potekala v okviru meseca požarne varnosti, njen namen pa je bil v praksi preveriti pripravljenost in usklajenost različnih služb ob zahtevni množični nesreči.

[[image_2_article_93102]]

V scenariju je turistični splav s 44 turisti in šestimi člani posadke trčil v levi steber brvi čez Dravo. Plovilo se je ob trku raztreščilo na več delov, nekateri ljudje so ostali ujeti v razbitinah, drugi pa so končali v vodi. Na obeh bregovih in na reki se je tako začela obsežna reševalna akcija.

Na vaji sodelovale številne intervencijske službe

V reševalno vajo so bili vključeni gasilci, reševalci nujne medicinske pomoči, potapljači, civilna zaščita in druge intervencijske enote. Z veseljem so se vaje udeležili tudi mariborski flosarji, ki so lahko situacijo izkoristili za pridobivanje dodatnih izkušenj in preverjanje, kako ravnati v primeru resničnega izrednega dogodka na Dravi.

[[image_1_article_93102]]

Kot je pojasnil Kraner, je eden od glavnih namenov vaje prav praktično preverjanje delovanja celotnega sistema.

»Namen je, da se v praksi prikaže, kako gasilci, vse strukture in službe, ki so aktivirane v takem dogodku, postopajo v takih situacijah. Tudi mariborski flosarji bodo imeli priložnost vajo izkoristiti za trening, kako postopati v nujnem primeru.«

Splav se je raztreščil, ljudje so končali v Dravi

Po scenariju nesreče je bilo treba najprej stabilizirati poškodovani del splava. V njem je ostalo ujetih več ljudi, ki so jih morali reševalci varno izvleči iz razbitin. Drugi ponesrečenci so končali v vodi. Nekatere je reka odnesla proti levemu, druge proti desnemu bregu. Dva ponesrečenca sta ostala ujeta na stebru brvi, zato je bilo reševanje še posebej zahtevno.

[[image_3_article_93102]]

Na vodi so posredovali gasilci in reševalci s čolni, pri iskanju ljudi pa so sodelovali tudi potapljači.

Potapljači iskali ljudi, ki jih je odnesla reka

Eden od zahtevnejših delov vaje je bilo iskanje ponesrečencev, ki jih je odnesel tok Drave. Potapljači so pregledovali območje in iskali ljudi v vodi. Eden od simuliranih ponesrečencev je bil po scenariju najden prepozno, saj ga je reka odnesla daleč stran od kraja nesreče. Dogajanje je tako opozorilo na eno ključnih pravil pri nesrečah na vodi – čas je izjemno pomemben.

[[image_6_article_93102]]

»Čim prej, ko povemo in prijavimo nesrečo, lahko pričakujemo, da bodo na kraj prišli reševalci, gasilci ali policija. Vsaka minuta je zelo pomembna,« je poudaril medijski predstavnik Gasilske brigade Maribor.

Če opazimo človeka v vodi ali smo priča nesreči, je treba čim prej poklicati 112 in povedati čim več informacij o lokaciji in dogodku.

Pri množični nesreči šteje usklajenost

Takšna množična nesreča zahteva sodelovanje številnih služb. Prav zato je bil pomemben del vaje tudi način vodenja intervencije. Vzpostavljen je bil štab, v katerem so se zbrali vodje različnih enot. Od tam so usklajevali dogajanje na terenu, razporejali ekipe in skrbeli za pretok informacij. Pri velikih intervencijah je takšno vodenje pomembno predvsem zaradi velikega števila ekip, informacij in nalog, ki jih je treba izvajati hkrati.

[[image_7_article_93102]]

Ko je zadnji ponesrečenec rešen, delo še ni končano

Konec reševalne akcije še ne pomeni konca dela. Gasilci in druge službe morajo po intervenciji pregledati, očistiti, posušiti in pripraviti uporabljeno opremo.

»Po taki intervenciji imajo različne službe veliko opreme za očistiti in pripraviti za druge intervencije. Ko pride klic, moramo imeti opremo vedno pripravljeno,« so pojasnili v Gasilski brigadi Maribor.

[[image_5_article_93102]]

Pri množičnih intervencijah je lahko uporabljene opreme zelo veliko. Zato je pomembno tudi, da je ustrezno označena, saj se lahko sicer po koncu intervencije hitro zgodi, da posamezne službe iščejo svojo opremo.

Nad Dravo tudi dron s termovizijsko kamero

Med vajo je nad območjem krožil tudi dron. Brezpilotni letalniki so postali pomembno orodje pri delu gasilcev in reševalcev. Omogočajo pregled območja iz zraka in lahko pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb, reševanju na vodi ter pri različnih drugih intervencijah. Posebej uporabni so droni s termovizijskimi kamerami. Te omogočajo zaznavanje temperaturnih razlik in s tem pomagajo pri iskanju ljudi ali prepoznavanju žarišč. Dron lahko pomaga tudi pri dokumentiranju in poznejši analizi intervencije.

[[image_4_article_93102]]

Bojan Lešnik: vseh poškodovancev ne smejo odpeljati v eno bolnišnico

Pomemben del vaje je predstavljala tudi zdravstvena oskrba ponesrečencev. Bojan Lešnik iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je opozoril na pomemben vidik množičnih nesreč – pravilno razporeditev poškodovancev. Pri takšnem dogodku namreč ni cilj, da bi vse poškodovane odpeljali v eno samo, najbližjo bolnišnico.

»Največja napaka, da bi mi množično nesrečo s terena prenesli v najbližjo bolnišnico, ker tu bo število vendarle največje,« je pojasnil Lešnik.

Poškodovance je zato treba glede na njihove poškodbe, potrebe in razpoložljive zmogljivosti razporediti v različne okoliške bolnišnice. Takšen pristop omogoča, da se zdravstveni sistem ne preobremeni na eni sami točki, poškodovanci pa lahko čim prej dobijo ustrezno zdravljenje.

Pri množični nesreči šteje tudi oprema

Pri tako obsežnih intervencijah se na terenu uporablja ogromno različne opreme. Prav zato je pomembno, da je ta ustrezno označena in da se že med intervencijo ve, katera oprema pripada posamezni službi. Po koncu intervencije se namreč pogosto pojavi dodatno delo – opremo je treba zbrati, pregledati in vrniti ekipam, ki jo potrebujejo za nadaljnje delo. Tudi takšne podrobnosti so pomemben del priprav na množične nesreče.

[[image_8_article_93102]]

Gasilci danes ne gasijo več samo požarov

Vaja na Dravi je pokazala tudi, kako široko je danes področje gasilstva. Gasilci sodelujejo pri prometnih nesrečah, tehničnem reševanju, nesrečah na vodi, iskanju pogrešanih oseb, požarih in številnih drugih dogodkih.

Primož Osojnik iz Gasilske brigade Maribor je ob tem poudaril pomen vaj, saj te pokažejo, koliko različnih področij mora gasilska služba obvladovati.

»Na eni taki vaji vidiš, koliko segmentov oziroma koliko področij eno gasilstvo pokrije,« je povedal.

Prav vaje omogočajo, da ekipe preverijo postopke, komunikacijo in sodelovanje še preden bi se morale z enakim scenarijem soočiti v resničnem življenju.

Vaja končana, ekipe pa že pripravljene na nov klic

Ko so bili ponesrečenci oskrbljeni in prepeljani v nadaljnjo obravnavo, so se začele zaključne aktivnosti. Reševalne ekipe so pospravile opremo, jo očistile in pripravile na nove intervencije.

Čeprav je bil dogodek na Dravi zgolj vaja, je bil scenarij zasnovan tako, da bi čim bolj realistično preveril odziv ob množični nesreči. Vaja je tako pokazala, kako pomembno je, da gasilci, reševalci, potapljači, civilna zaščita, flosarji in druge službe v zahtevnih razmerah delujejo usklajeno. In sporočilo reševalcev ostaja preprosto: ko se zgodi nesreča, ne odlašajte s klicem na 112. Vsaka minuta je lahko pomembna.