Danes ob 14. uri je v Študentskem domu 11 v Mariboru zazvonil požarni alarm, stanovalci pa so morali nemudoma zapustiti svoje sobe in se po najkrajših varnih potih evakuirati na zbirno mesto.

Na srečo ni šlo za resničen požar, temveč za obsežno evakuacijsko vajo, ki so jo Študentski domovi Univerze v Mariboru izvedli v tesnem sodelovanju z Gasilsko brigado Maribor in zunanjim izvajalcem varstva pred požarom, podjetjem Aktiva Varovanje.

Kaj je glavni cilj vaje?

Kot je pojasnil Mladen Popović iz podjetja Aktiva Varovanje, ki je vodilo in organiziralo potek vaje, je bil načrt zasnovan tako, da je zajel prav vse ključne elemente resnične nevarnosti, od prvega odkrivanja ognja in prijave receptorju do javljanja informacij Centru za obveščanje ter preverjanja številčnega stanja na zbirnem mestu in sodelovanja z gasilskimi enotami.

"Redosled aktivnosti je enak, tako da podnevi ali ponoči, enako. Poskušamo seveda enako odreagirati, v smislu celotnega kroga do evakuacije."

[[image_1_article_93680]]

Ob tem je poudaril, da je je glavni cilj takšnih akcij prisiliti ljudi k premisleku o tem, kaj je treba v kritičnih sekundah narediti najprej. "Prvič, da ljudje dobijo neko rutino, neka spoznanja oziroma znanja, da lahko v primeru požara pravilno odreagirajo, in pa seveda, da preverimo vse sisteme, ki nam pri tem pomagajo. Torej, sistem za javljanje požara, prehodnost evakuacijskih poti, zapiranje požarnih vrat ... Skratka, to je namen teh vaj. In da seveda morebitne pomanjkljivosti kasneje odpravimo," je poudaril Popović.

V domovih so se v preteklosti srečali tudi z resnimi primeri

[[image_2_article_93680]]

Direktor Študentskih domov UM Borut Gaber je medtem razkril, da vaje ne služijo le testiranju opreme in senzorjev, temveč predvsem pripravi zaposlenih in študentov, ki na novo prihaja ob začetku študijskega leta. Dodal je, da v študentskih domovih ne gre vedno le za vaje, saj so se v preteklosti že soočili z resničnimi nevarnostmi. "Seveda so že bili urgentni primeri, ko smo morali klicati ali gasilce ali policijo ali reševalce. V določenih primerih so tudi naši sodelavci zelo primerno odreagirati in pogasili začetni požar ter ga takoj tudi obvladali, tako da so gasilci potem samo preverili, da je nevarnost odpravljena. Prav tako je bilo kar nekaj zdravstvenih in medicinskih primerov, ko so se naši sodelavci morali hitro odzvati in pomagati stanovalcem," je razložil Gaber.

Dodal je še, da študente in zaposlene nenehno pozivajo k preventivi ter k temu, da pazijo drug na drugega in na svoje sostanovalce. 

[[image_3_article_93680]]

Receptor Andrej Kronvogel pa nam je za konec opisal strogi protokol ob alarmu. "Ko opazimo požar oziroma nam javijo študenti, da so ga zaznali, se moramo nemudoma odzvati, sprožiti ročni javljalnik, obvestiti gasilce in striktno povedati, kje gori ter ali so na objektu stanovalci. Obvezno moramo navesti tudi, da je na objektu sončna elektrarna, točen naslov in to je to," je pojasnil. Ob tem je dodal, da je v svoji karieri že moral posredovati ob manjših požarih, in je tako današnjo vajo ocenil kot zelo uspešno, saj so vsi stanovalci varno in brez oklevanja zapustili dom.