V mestno jedro smo se podali z Borisom Klepom, predsednikom Društva paraplegikov Podravja. Pokazal nam je slabosti in prednosti našega mesta skozi oči invalida. Boris je sicer invalid že 24 let, po tem, ko ga je prometna nesreča priklenila na invalidski voziček. A ni se vdal, želel si je samostojnosti in že kmalu po dolgotrajni rehabilitaciji ponovno sedel za volan, saj mu je vožnja z avtomobilom predstavljala svobodo. Le nekaj mesecev po prometni nesreči se mu je rodila hčerka, ki mu je vlila dodatno voljo do življenja.
Najbolj težaven dostop do stranišč
»V tem času se je v Mariboru zagotovo veliko stvari spremenilo na bolje. Spremembe se dogajajo, a s prepočasnimi koraki. Sam imam izdelano pot, če grem v center, kjer imam čim manj ovir, tako da nekaterih stvari, ki bi jih bilo morda potrebno opaziti, ne opazim,« opiše med tem, ko pogled po ulici polni trgovin razkrije, da nobena ni primerna, da bi vanjo lahko zapeljal invalid na vozičku. Podobna je situacija z gostilnami in restavracijami, le redke so prilagojene potrebam invalidom, še najbolj je težaven dostop do stranišč.
Ob tem poudari, da so v Mariboru javna stranišča za invalide precejšen problem. Pred kratim je obiskal Ljubljano in videl, da imajo pri tromostovju zaprto stranišče za invalide, ki se lahko odpre z ključem ali pa pozvoniš na zvonec, ki je 24 ur aktiven. Takšnega stranišča bi bili invalidi zagotovo veseli tudi v Mariboru.
»Hodeči ljudi dostikrat ne vidijo nekih stvari, ki so nam problem. Razpoka ali dvignjen asfalt nam predstavlja problem zaradi koles. Lahko se zgodi, da me zatakne in vrže naprej. Marsikdo reče, da je mesto urejeno za invalide, a to ni dovolj.«
Klep pove, da na največje težave zagotovo invalidi ne naletijo v centru mesta, večje nastanejo, ko se odpraviš izven njega: »Sam sem iz Tezenske Dobrave in če hočem od svojega doma proti Ptujski cesti se zapeljati po pločniki, je to zelo tvegan manever. Pločniki so razpokani, ostre klančine, ki so poškodovane. Takšnih stvari je kar nekaj.«
»Pri prenovi objektov v Mariboru urbanisti in arhitekti velikokrat razmišljajo o invalidih, a mislim, da pozabijo na malenkosti. Bilo bi dobro, da se pri gradnji takih stvari bolj vključi invalidske organizacije, paraplegike, gluhe, slepe, ki bi s svojimi nasveti in izkušnjami pripomogli k boljši izdelavi objektov,« pojasni. Prav tako je želja, da bi večjo pozornost invalidom namenile javne institucije, kot primer dobre prakse izpostavi Slovensko narodno gledališče Maribor in Lutkovno gledališče.
Na mariborski občini in v Svetu invalidov MO Maribor so mnenja, da je urejenost Maribora za invalide zelo zadovoljiva in se še izboljšuje. Kot povedo sledijo sprejetemu Akcijskemu načrtu za izboljšanje enakih možnosti za invalide v MOM. »Največji napredek opažamo pri urejenosti javnih površin, predvsem pločnikov, ki imajo v veliki večini že spuščene robnike, in urejene klančine. Izredno pomembna pridobitev je tudi dvigalo in prilagojen sanitarij za invalide v osrednji občinski stavbi. Opažamo tudi zelo povečano ozaveščenost zasebnega sektorja o pomenu dostopnosti poslovnih prostorov in zavedanje občanov, da so tudi invalidi del družbe in imajo pravico do enakih možnosti.« Dodajo, da se je zelo se povečala tudi informiranost o invalidski problematiki.
»Naše sodelovanje z MOM je dobro, saj smo vključeni v Svet invalidov MOM, kjer invalidska društva skupno izpostavljamo probleme invalidov in jih dokaj uspešno tudi rešujemo,« nam je dejal Franc Zajšek, predsednik Medobčinskega društva delovnih invalidov Maribor ( MDDI).
Zajšek je dejal, da glede na to, da ima mesto Maribor naziv – mesto prijazno invalidom, se vsi s tem sigurno ne bi strinjali. »Veliko je bilo sicer narejenega pri premagovanju raznih ovir, prav tako glede avtobusnih prevozov invalidov, glede talnih oznak za slepe ipd. Prav tako imajo invalidi možnost pridobiti evropsko invalidsko kartico za uveljavljanje raznih ugodnosti.«
Kot so nam povedali v društvu, se njihove pripombe nanašajo predvsem na premalo invalidskih parkirnih mest v samem mestnem jedru, medtem ko je po trgovskih centrih to urejeno in javna stranišča v mestu: »Še vedno je premalo ustanov, trgovin ,gostinskih objektov, ki bi uredila tako dostope kot WC-je. Premalo dela je še vedno na ozaveščanju voznikov, ki prepogosto zasedajo invalidska parkirna mesta.«. Določeni problemi se pojavljajo sproti – pri tem se njihovi člani obrnejo na njihovo pomoč. Kot pove Zajšek imajo v društvu članico, ki ima psa, brez katerega ne gre nikamor, ne more pa z njim na avtobu,s ker pes nima statusa spremljevalca – torej bolj kot arhitektonske ovire večkrat motijo birokratske ovire.
Na občini mnenja, da se potrebe invalidov dosledno upoštevajo
Na vprašanje kako poteka reševanje arhitektonskih in drugih ovir za invalide so nam na občini odgovorili, da ureditev klančin in parkirnih prostorov za invalide poteka v okviru rednega vzdrževanja in sanacij, ki se planira za vsako leto. »Pri tem se dosledno upoštevajo potrebe invalidov. V sodelovanju s Svetom invalidov pa aktivno sodelujemo tudi pri uresničevanju Akcijskega načrta za leto 2018-2021, ki ga je sprejel Mestni svet. Veliko pa k ureditvi prispevajo tudi občani, ki posredujejo informacije o nastalih ovirah na pristojne službe in predlagajo njihovo odpravo.« Žal pa je včasih reševanje oteženo zaradi finančne situacije. Kot povedo na Svetu invalidov skušajo pomagati invalidom, ki prosijo za pomoč pri kakršni koli težavi. Ustanovljenih je devet delovnih skupin, v katera so poleg invalidov vključeni strokovnjaki s posameznega področja.
V teku ureditev sanitarij
Kot so nam na mariborski občini zatrdili ob koncu bo občina nadaljevala s sodelovanjem z invalidskimi društvi ter še naprej z dobrim delovanjem strokovnih služb občine podpirala skupna prizadevanja za zagotavljanje boljših pogojev za vključevanje vseh prebivalcev v življenje in družbo. »Pri tem bomo v sodelovanju z invalidi po najboljših močeh uresničevali cilje Akcijskega načrta. Trenutno je v teku ureditev sanitarij na Lentu in na pokopališču Dobrava.«
