Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič je uvodoma priznal, da so mu spomini na to območje blizu. "To je bil moj drugi dom, bližnji tenis, in včasih sem si želel, da bi Langerjeva vila spet postala to, kar je danes," je dejal. Ob tem se je zahvalil Gregorju Reichenbergu in Samu Petru Medvedu, saj po njegovih besedah brez njune odločnosti ne bi šli na težko pot, ko finančna konstrukcija še ni bila zaključena ter Katji Koren.

Kot je v nadaljevanju pojasnil župan, je bilo treba najprej urediti lastništvo. "Najprej smo se lotili lastniške konsolidacije, odkupa od podjetja Gazprom," je povedal. Sledili so še rešitev lastniškega dela z ZMŠD, arhitekturni natečaj, gradbeno dovoljenje, evropska sredstva in usklajevanje z Zavodom za spomeniško varstvo.

[[image_2_article_92922]]

Z obnovo so izpolnili željo Jožefa Langerja

Langerjeva vila je bila sicer zgrajena leta 1843 kot poletna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja, sredi približno štiri hektarje velikega krajinskega parka, prvega večjega v mestu. Langer je umrl leta 1851 in v oporoki izrazil željo, da bi bil park dostopen vsem meščanom. "Njegova vdova Katarina je nato leta 1874 vilo s parkom prodala Mestni občini Maribor," je spomnil župan Aleksander Saša Arsenovič.

"Mi smo podedovali Langerjevo vilo in zgodbo tega prostora. Danes jo obnovljeno predajamo, ji vračamo življenje in jo znova odpiramo za vse ljudi. Nekoč jo bomo skupaj z vsem drugim, kar danes gradimo v Mariboru, predali generacijam, ki prihajajo za nami. Želim si, da bo tudi v prihodnje to, kar je gospod Langer želel že pred skoraj dvema stoletjema: prostor ljudi, prostor srečevanja, druženja, življenja, navdihovanja in povezovanja. In predvsem prostor, ki bo tudi naše otroke spominjal, da se mesto ne gradi samo za en mandat ali eno generacijo."

Posest je nato dobila ime Volksgarten, leta 1919 pa Ljudski vrt. Vila je bila pozneje restavracija, otroško zavetišče in Mladinski dom, gostinska šola in prostor športnih društev. Park se je medtem spremenil v športna igrišča, vila pa je propadala vse do današnje prenove.

"Ko danes izrečemo Ljudski vrt, večina Mariborčanov najprej pomisli na šport. Toda zgodba tega prostora se je začela drugače, kot zgodba vile, velikega parka in prostora za oddih." 

Kaj vse bo v vili?

[[image_3_article_92922]]

[[image_5_article_92922]]

Projekt zajema območje dobrih 7.000 kvadratnih metrov, od tega je sama vila in zunanje površine na 6.000 kvadratnih metrih. Po županovih besedah so se najprej vprašali, katere vsebine to mesto sploh potrebuje. "Naleteli smo na posluh Mestne četrti Koroška vrata, ki ji je bila prvotno namenjena druga parcela. Zdaj bo tam (na Vrbanski) lahko devet stanovanj za mlade," je pojasnil.

V vili bodo tako delovale različne mestne četrti, Športna zveza in ZMŠD, en del prostorov pa je namenjen vsem, ki bi radi "v miru delali za svojim računalnikom". Objekt ima tudi dve dvorani za 80 do 100 ljudi. Pritličje je brez arhitekturnih ovir, uporabljali pa ga bodo, po besedah župana, tudi za protokolarne dogodke in poroke. V kleti, ki je prvotno "delovala neuporabna", bo po županovih besedah nastal muzej športa. "Kot bo Rotovž za kulturo, bo tukaj za organizacijo dogodkov in šport," je še dodal.

[[image_4_article_92922]]

Stroko je najbolj presenetila oranžerija

Miran Krivec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pojasnil, da je posebnost objekta prav to, da je oranžerija umeščena v bivalni objekt. "Tega ni. Sicer še poizvedujemo v nemških in germanskih državah, ali morda imajo kak primer, a za zdaj do te informacije nismo prišli. Torej je to popoln unikum," je razložil Krivec.

Drugi unikum pa je po njegovih besedah izjemno dobro ohranjena originalna materialna substanca, predvsem tlak. Pri primerjavi z evropsko literaturo so namreč ugotovili, da je ogrevalni kanal skoraj enak tistemu v oranžeriji v dvorcu Sanssouci pri Potsdamu, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. "Vila z oranžerijo v evropskem prostoru kotira izjemno visoko," je dejal Krivec. Dodal je, da je vse najdeno ohranjeno in restavrirano, obiskovalci pa lahko stopijo "na originalen tlak". "Samo še oranževci, oziroma pomaranče, manjkajo," je v šali dodal sogovornik.

[[image_1_article_92922]]

Izziv je bilo usklajevanje zgodovinske vrednosti objekta s sodobnimi željami uporabnikov

Kot smo izvedeli v uvodnem videu, je prenova obudila številne spomine. "Marsikatere mariborske generacije so tukaj preživljale lepe trenutke ob plesu, druženju in prijateljstvu," je dejal eden od govorcev Drugi se je spominjal, da je bila hiša leta 1992 diskoteka. "Tukaj, kjer je zdaj vhod, je bila DJ kabina. Spodaj je bil šank, šlo se je po stopnicah dol," je spomnil.

Obiskovalci pa so se spominjali tudi bazena z ribami, ki je stal pred vilo in so ga nato zasuli.