Dravske elektrarne Maribor (DEM) kljub trenutnemu investicijskemu zastoju, ki je posledica finančnih razmer Holdinga Slovenske elektrarne po investiciji v Teš 6, niso opustile svojih naložbenih načrtov v obnovljive vire energije. Po besedah direktorja DEM Viljema Pozeba med temi ostaja tudi Črpalna hidroelektrarna (ČHE) Kozjak ter projekti na Muri. Kot je spomnil Pozeb, je Eles lani začel z umeščanjem daljnovoda proti Madžarski, kar za projekt ČHE Kozjak pomeni izjemno priložnost, saj je vzhodna Evropa, še posebej pa omenjena sosedna država lačna vršne energije.

Načrt za postavitev vetrnih elektrarn

“Ko bo daljnovod končan, bo tudi ekonomika našega projekta povsem drugačna kot zdaj, ko je cena električne energije zelo nizka, donosnost pa ne upravičuje morebitnega vlaganja,” je o 400 milijonov evrov vrednem projektu povedal prvi mož Dravskih elektrarn, ki v Sloveniji prispevajo levji delež okoljsko prijaznejše električne energije.

Med načrtovanimi projekti je tudi postavitev vetrnih elektrarn in v ta namen so preučili različne možnosti na severovzhodu Slovenije, pri čemer so najdlje doslej prišli na območju Ojstrice nad Dravogradom. Tam se jim je po zagotovilih Pozeba uspelo dogovoriti tudi z lokalno skupnostjo in vsemi ostalimi deležniki, celo z društvom za opazovanje in spremljanje ptic, ki je dobro leto in pol merilo gibanje ptic na tem območju.

Načrti za  energetsko izkoriščanje Mure

Njihove prvotne načrte za postavitev osmih tovrstnih elektrarn so morali zmanjšati na tri dopustne s skupno močjo deset megavatov, okoljsko ministrstvo pa je že začelo s postopkom umeščanja v prostor prvega vetrnega polja v tem delu države. Že dalj časa se ukvarjajo tudi z načrti za energetsko izkoriščanje Mure, kjer so koncesijo prejeli že decembra 2005, zaradi odločnega nasprotovanja dela lokalnega okolja in okoljevarstvenikov pa se postopek vleče že 12 let. Najbližje so izpeljavi hidroelektrarne (HE) Hrastje Mota, kjer je zdaj žogica na vladi.

Pozeb pravi, da so naredili vse, kar jim nalaga zakon, po skupaj več kot 30 študijah pa je bila izdelana okoljevarstvena presoja. Postopke zdaj vodi pristojno ministrstvo, Pozeb priznava, da gre za pomemben vpliv na okolje, vendar pa mora država zdaj presoditi, ali je dopustna prevlada javnega interesa nad okoljem.

Nadaljni razvoj  na pritokih Drave

Ob tem pa se DEM dogovarjajo tudi z avstrijsko družbo Energie Steiermark o možnosti energetske izrabe v mejnem delu Mure, kjer je sicer potenciala za kar šest HE, a objektivno bo po njegovem mogoče umestiti v prostor le eno. Ker sta obe državi upravičeni do polovice potenciala, preigravajo možnosti za skupno izdelavo študij in realizacijo projekta.

Njihov nadaljnji razvoj pa bo šel tudi v male HE, predvsem na pritokih Drave, kjer so že pridobili 12 vodnih dovoljenj, za drugi takšen objekt na jezu v Markovcih pa imajo tudi gradbeno dovoljenje. V naslednjem letu pričakujejo še gradbena dovoljenja za mali HE ob koncu reke Pesnice in v Josipdolu, za ostale objekte pa dokumentacijo še zbirajo.

Dravske elektrarne Maribor so tudi lani prispevale največji delež k dobičku skupine HSE. Proizvedle so 2820 gigavatnih ur, kar je 80 odstotkov vse slovenske elektrike iz obnovljivih virov. Ob tem je družba ustvarila 64 milijonov evrov prihodkov, leto pa končali z dobrih 13 milijonov evrov dobička.

STA